30. 05. 2022

Zasavske gospodarske družbe so lani izboljšale poslovne rezultate glede na leto 2020 in celo presegle magično mejo milijarde evrov prihodkov od prodaje. Neto čisti dobiček zasavskih družb je sicer lani znašal 63 milijonov evrov in je bil za 55 odstotkov večji kot v letu 2020, kažejo podatki, ki jih je na podlagi oddanih letnih poročil zasavskih podjetij objavil Ajpes. 

Podatke iz letnih poročil za minulo leto je Ajpesu predložilo 1052 zasavskih gospodarskih družb, 13 več kot leta 2020, in 1226 podjetnikov oziroma 32 manj kot leto prej. Število predloženih letnih poročil se vsako leto zmanjšuje, ker se povečuje število podjetnikov, obdavčenih na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov in zato niso zavezani k predložitvi letnega poročila, je pojasnila direktorica izpostave Ajpes v Trbovljah Irena Murnc. 

Prihodki od prodaje višji za petino

Irena Murnc, Ajpes, in Tjaša Polc, GSZ.

Lani se je sicer na novo registriralo 54 gospodarskih družb, izbrisalo se jih je 58, med podjetniki pa je dejavnost na novo registriralo 314 podjetnikov, iz registra pa so izbrisali 201 samostojnega podjetnika oziroma 111 manj kot leta 2020. “Izbrisov je bilo bistveno manj kot leta 2020, ko so bili izbrisi posledica epidemije,” je pojasnila Irena Murnc in dodala, da je bilo za zasavsko gospodarstvo minulo leto nasploh bistveno ugodenjše kot epidemično leto 2020. “Zasavske družbe in podjetniki so povečali število zaposlenih, prihodke, neto dodatno vrednost in tudi neto čisti dobiček oziroma podjetnikov dohodek,” je dejala. 

Čisti prihodki od prodaje zasavskih družb so se tako lani povečali za 21 odstotkov na 1,15 milijarde evrov, odhodki pa so znašali 1,08 milijarde evrov in so se v primerjavi z letom 2020 povečali za 19 odstotkov. Na domačem trgu so gospodarstveniki ustvarili 658.000 evrov prihodkov, na trgih EU 336.000 evrov in na trgih zunaj EU 124.000 evrov, kjer so beležili največje povišanje prodaje, in sicer za 30 odstotkov. Doma so prihodke povečali za četrtino, na trgih EU pa za 15 odstotkov. Najpomembnejši tuji trgi za zasavska podjetja so Nemčija, Italija in Poljska, sledita Hrvaška in Avstrija, je povedala Tjaša Polc, direktorica Zasavske gospodarske zbornice, in dodala, da zasavsko gospodarsko sicer predstavlja en odstotek slovenskega izvoza. 

*Podatki za leto 2020 iz letnih poročil za 2020

Največ neto dobička ustvari 20 srednje velikih podjetij

Podjetja so sicer ugotovila za 68 milijonov evrov čistega dobička in za 4,8 milijona evrov čiste izgube, kar pomeni, da je neto čisti dobiček zasavskih družb znašal dobrih 63 milijonov evrov in je bil za 55 odstotkov višji kot leto prej. Neto čisti dobiček na zaposlenega je pri tem znašal 8.472 evrov in je bil prav tako za 50 odstotkov višji kot leta 2020. 

Največ prihodkov in neto dobička so ustvarila srednje velika podjetja, ki jih je v regiji 20, je povedala Murnčeva. “Pomembne so tudi velike družbe, vendar jih je malo. So pa večinoma izvozniki in ti so ustvarili 46 odstotkov prihodkov od celotne prodaje na tujih trgih,” je o šestih velikih zasavskih izvoznikih še povedala Murnčeva. 

Med dejavnostmi sicer še vedno prevladuje predelovalna dejavnost, pomembnejše so tudi trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter gradbeništvo, medtem ko so podjetja s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, ki jih je le 47 in zaposlujejo zgolj 3 odstotke vseh zaposlenih v zasavskih družbah, ustvarila 12 milijonov evrov oziroma kar petino neto čistega dobička regije in ga v primerjavi z letom 2020 povečala za skoraj četrtino. 

V splošnem še vedno pod slovenskim povprečjem

Največ podjetij ima sicer sedež v Trbovljah, kjer so ustvarili tudi največ neto čistega dobička regije, in sicer 31,8 odstotka. Največ zaposlenih na drugi strani imajo v občini Zagorje ob Savi, kjer so ustvarili tudi največ prihodkov (32,8 %), skoraj polovico vseh prihodkov regije od prodaje na tujem trgu in tudi največ neto dodane vrednosti (34,3 %). Kot je pojasnila Murnčeva, sta se sicer neto dodana vrednost in neto čisti dobiček povečala v vseh štirih zasavskih občinah, največ pa v občini Litija.

Kljub spodbudnim kazalnikom rasti zasavskega gospodarstva pa v splošnem še vedno zaostajamo za slovenskim povprečjem, je povedala Murnčeva. Na zaposlenega so namreč zasavske družbe ustvarile 33 odstotkov manj prihodkov od slovenskega povprečja, 12 odstotkov manj neto dodane vrednosti in 22 odstotkov manj čistega poslovnega izida. Za 6 odstotkov nižja od povprečne slovenske je bila tudi zasavska plača, ki je lani znašala 1782 evrov. 

SORODNI ČLANKI:

Zasavje za Ukrajino: V Trbovljah že od včeraj, drugje danes