petek, 13. novembra 2026
Banner
petek, 13. novembra 2026
Banner
Home » Archives for 04. 05. 2022
Daily Archives

04. 05. 2022

Kdo bo letošnji zaslužni krajan Dola pri Hrastniku?
AktualnoHrastnik

Kdo bo letošnji zaslužni krajan Dola pri Hrastniku?

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Krajevna skupnost (KS) Dol pri Hrastniku je pričela z zbiranjem predlogov za podelitev priznanja “zaslužni krajan”. Svoje predloge lahko krajani na KS oddajo do 25. maja. 

S podelitvijo priznanja »zaslužni krajan« želi Svet KS Dol pri Hrastniku tudi v letu 2022 izročiti priznanja najuspešnejšim in najzaslužnejšim posameznikom za izredna prizadevanja in uspehe na posameznih področjih človekove ustvarjalnosti.

Naziv se podeljuje posameznikom ter društvom/organizacijam, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju KS Dol pri Hrastniku, in sicer za posebno pomembna dejanja in zasluge na področjih gospodarstva, znanosti, umetnosti, humanitarnosti, kulture in športa.

Krajani, ki bodo podali predloge za podelitev priznanj, morajo zraven priložiti še podatke o predlagatelju, opis kandidatovega dela, s katerim utemeljujejo njegovo predlaganje ter druge podatke in dokumente, ki so po mnenju predlagatelja pomembni za utemeljitev predložene kandidature.

SORODNI ČLANKI:

Znani nagrajenci občine Hrastnik

0 comments 3 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Do tri četrtine vrednosti investicije imate lahko povrnjene
AktualnoTrbovlje

Do tri četrtine vrednosti investicije imate lahko povrnjene

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Občina Trbovlje bo tudi v tem letu sofinancirala male komunalne čistilne naprave (kapacitete do 50 PE) za čiščenje komunalne odpadne vode stanovanjskih objektov na območju trboveljske občine. Iz tega naslova je rezerviranih 10.000 evrov, posamezen upravičenec pa lahko prejme do 75 odstotkov vrednosti investicije oziroma največ 1200 evrov.

Do nepovratnih sredstev so upravičeni lastniki stanovanjskih objektov oziroma fizične osebe s stalnim bivališčem na naslovu objekta v občini Trbovlje, za katerega želijo pridobiti subvencijo.

Pogoj je, da morajo imeti upravičenec in vse ostale stalno prijavljene osebe na naslovu upravičenca na dan obravnave vloge poravnane vse zapadle obveznosti do Občine Trbovlje in do Komunale Trbovlje.

Objekt mora imeti veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt, zgrajen po letu 1967 ozirom potrdilo za stanovanjski objekt zgrajen pred omenjenim letom.

A pozor, do subvencije niso upravičeni vlagatelji v primeru novogradnje, rekonstrukcije ali legalizacije objekta.

Delež sofinanciranja – do 1200 evrov!

Čistilna naprava mora biti v času vložitve zahtevka vgrajena in mora biti v funkciji obratovanja, ob zagonu male komunalne čistilne naprave (MKČN) pa mora biti ukinjena dotedanja obstoječa greznica in upravičenec mora imeti pridobljeno potrdilo o zadnjem praznjenju ter ravnanji z mulji iz obstoječe (ne)pretočne greznice.

Upravičencu se lahko dodelijo finančna sredstva:

  • v višini sredstev, ki jih je upravičenec od leta 2007 do pričetka obratovanja MKČN
    vplačal kot takso za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda oz.
    okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
  • in dodatno 200 evrov na dejansko pokrite PE – število stalno prijavljenih prebivalcev,
  • vendar ne več kot 75 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov oz. največ 1.200 evrov

Štiričlanska komisija bo vloge odprla in obravnavala v juniju in v novembru, lahko tudi pogosteje, odvisno od dinamike prihajanja vlog, je še razvidno iz razpisne dokumentacije.

Podrobnosti javnega razpisa za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Trbovlje v letu 2022 so na voljo preko te povezave.

SORODNI ČLANKI:

Delijo denar za čistilne naprave

0 comments 1 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
RTH: Za monitoring predviden javni zavod, kdo ga bo vodil?
AktualnoTrbovlje

RTH: Za monitoring predviden javni zavod, kdo ga bo vodil?

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) gre po načrtih konec prihodnjega leta v likvidacijo in nekdo bo moral prevzeti monitoring površin, ki bo opozarjalo na morebitne nevarnosti, kot so zemeljski plazovi. A služba, o kateri je govora že nekaj let, še prej pa se je nanjo “pozabljalo”, še vedno ni dorečena. 

Spremljanje dogajanja pod površino, kjer so nekoč izkopavali rjavi premog, je v prvi vrsti pomembno, da se ne bi tudi v Trbovljah ali Hrastniku zgodil katastrofalen plaz, kot se je leta 1987 sprožil na območju odlaganja jalovine Ruardi. Ta je v dolino odnesel okoli 60.000 kubičnih metrov materiala, plazovita masa pa se je premikala s hitrostjo 10 metrov na uro in je pred sabo rušila vse, tudi 8 stanovanjskih hiš in tovarno Lisca, ter zasula cesto Zagorje – Trbovlje. 

Komu bo šla služba, vredna 200.000 evrov?

V Trbovljah in Hrastniku monitoring za zdaj opravlja sam RTH in tako bo tudi do konca prihodnjega leta, ko bo šla družba v likvidacijo. Kako bo z monitoringom po tem obdobju, pa za zdaj še ni jasno. “Že leta 2018 smo predlagali, da je treba to doreči. Pripravili smo program monitoringa, ki ga sami izvajamo, za naprej pa smo predlagali ustanovitev gospodarske javne službe, ki bi skrbela za monitoring in vzdrževanje sistemov za odvajanje,” je pojasnil Urban Berger, tehnični direktor RTH. Dodal je, da so pri eni od sprememb rudniške zakonodaje predlagali, da bi vsakokratna vlada poskrbela za izvajanje monitoringa in da se zanj zagotovi sredstva, vendar njihov predlog ni bil sprejet. 

Ker strošek monitoringa letno nanese dobrih 200.000 evrov, gre po mnenju poznavalcev pri izbiri izvajalca tudi za politično preigravanje, komu bo država namenila ta denar, zato s tem tako dolgo odlašajo. Vlada je sicer ureditev področja monitoringa za celotno državo pripravila v novem Zakonu o varstvu okolja. Po tem zakonu naj bi bila vsa degradirana območja nadzorovana v finančno breme države, država pa naj bi to uredila v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. 

Po zakonu je predvidena ustanovitev javnega zavoda

Konkretneje marca sprejeti zakon določa, da “monitoring hidroloških, erozijskih, geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov zagotavlja ministrstvo neposredno ali prek javnega pooblastila, ki se ga podeli javnemu zavodu, ustanovljenemu za izvajanje opazovanja teh pojavov, in so izbrani na podlagi javnega razpisa”. 

Temelji za zagotavljanje monitoringa torej so postavljeni, zdaj je vprašanje le, kdo ga bo izvajal na degradiranih površinah RTH. “S temi vprašanji se bo treba pričeti ukvarjati,” je poudaril Berger. 

SORODNI ČLANKI:

Sedem podaljšanj zaprtja rudnika tokrat prineslo dodatnih 8,9 milijona evrov

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Končno prilagoditev nevarnega odseka pri Zgornjem Logu?
AktualnoLitija

Končno prilagoditev nevarnega odseka pri Zgornjem Logu?

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Policisti policijske postaje Litija ugotavljajo, da se je prometna varnost lani poslabšala, saj so obravnavali več prometnih nesreč kot leto prej. Ni bilo sicer več smrtnih žrtev, je dejal načelnik PP Litija Gorazd Sinjur, je bilo pa več telesno poškodovanih in več alkoholiziranih udeležcev. Prometna varnost se bo verjetno letos še poslabšala, ocenjuje Sinjur. 

Litijski policisti imajo največ dela z nadziranjem prometa na glavni cesti, njena najbolj problematična točka pa je nadvoz v Zgornjem Logu oziroma odsek od nadvoza proti Gradcu. “Tam je bilo v zadnjem letu največ smrtnih žrtev. Dali smo že nekaj pobud za ureditev nadvoza, ki bi bila za uporabnike manj nevarna. Inšpektorji so že bili na terenu in ugotovili določene nepravilnosti, za katere so tudi odredili, da se jih odpravi,” je pojasnil Sinjur in dodal, da vse pobude pošiljajo na Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI).

Če posluha zanje tam nimajo, opozorijo znova, je še poudaril načelnik PP Litija. Da bodo na nevaren odsek glavne ceste od Litije proti Ljubljani znova opozorili DRSI, je obljubil tudi župan Franci Rokavec, saj je prometnih nesreč na tem koncu res preveč. 

Prijavijo kršitev javnega reda in miru, potem pa nočejo sodelovati

Načelnik PP Litija Gorazd Sinjur.

Občinski svetniki so na zadnji seji sicer Sinjura opozorili na še nekaj njihovih opažanj oziroma pobud občanov, med drugim na prehajanje cestišča iz podvoza z Graške dobrave, kjer ni prehoda za pešce, pa na hitre voznike na Grbinski cesti in zbiranje mladostnikov in “cviljenje gum” na parkirišču pred Lidlom. 

Sinjur je odgovoril, da prehodi za pešce ne morejo biti zarisani vsakih sto metrov ceste, a da je pri omenjenem podvozu z Graške dobrave prečkanje ceste dovoljeno. Tudi tisti del si je namreč ogledal inšpektor, je dodal, tako da policisti pričakujejo, da se bo uredila tudi ta problematika. Kar zadeva Grbinsko cesto in parkirišče pred Lidlom, pa je dejal, da prehitri vozniki na omenjeni cesti niso pravila, ampak bolj izjema, parkirišče pred Lidlom pa, da je zasebno in da bi rešitev morda bile zapornice, vendar je do trgovskega centra več uvozov. “Če nekdo, ki naredi dva kroga in gre, ga policisti ob njihovem prihodu ne bodo več videli, ljudje, ki zadevo prijavijo, pa se potem nočejo več izpostavljati. Na tej točki je stvar za nas zaključena,” pa je o cviljenju avtomobilskih gum pred Lidlom povedal Sinjur. 

Inšpektorat z okrepitvami tudi nad lastnike psov

Želijo si več poostrenega nadzora nad pobiranjem pasjih iztrebkov.

Kar zadeva delovanje inšpektorata in medobčinskega redarstva, je bilo njegovo delovanje lani precej okrnjeno, saj je bila vodja službe Helena Kozlevčar prvih sedem mesecev na bolniškem staležu, oktobra pa je odpoved dala še občinska redarka. Tako so januarja zaposlili dva nova redarja, ki sta ravno opravila usposabljanje in bosta v maju lahko pričela z delom na terenu. 

Občinski svetniki so Kozlevčarjevi našteli številne ideje za nadzorovanje zaparkiranih pločnikov, izpostavili pa so predvsem problematiko pasjih iztrebkov na javnih površinah v središču mesta. Svetnika Dušanka Klančar in Rudi Kozlevčar sta predlagala poostreno akcijo nadzora, kot so jo imeli nedavno v Zagorju, in kaznovanje lastnikov psov, ki za svojimi ljubljenčki ne počistijo. Kozlevčarjeva je obljubila, da se bodo z novima redarjema lotili tudi te problematike in da bodo v prihodnje tudi v Litiji izvajali poostrene nadzore, kot jih že v drugih zasavskih občinah. 

SORODNI ČLANKI:

200 evrov kazni za pasji ‘drek’

0 comments 9 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Ni še konec: V Trbovljah zadnji mesec kurilne sezone še višje cene ogrevanja
AktualnoTrbovlje

Ni še konec: V Trbovljah zadnji mesec kurilne sezone še višje cene ogrevanja

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Kurilna sezona se bliža koncu, a to še ne pomeni, da so občani rešeni novih povišanj cene ogrevanja. Komunala Trbovlje namreč s tem mesecem že tretjič v tej sezoni zvišuje ceno ogrevanja, kar bodo občani občutili na junijskih položnicah.

“Cena zemeljskega plina na mednarodnih trgih tudi v letu 2022 dosega rekordne ravni in povzroča energetsko krizo, s kakršno se v preteklosti še nismo srečali. Tako kot povsod po Evropi, posledice krize čutimo tudi na Komunali Trbovlje, kjer smo z majem prisiljeni dvigniti ceno toplotne energije,” so zapisali na spletni strani javnega podjetja, ki se sooča z visokimi izgubami v poslovanju in hkrati išče tudi novega direktorja. 

Variabilni del cene višji še za 67 odstotkov

Tomaž Trotovšek je že na marčevski seji razkril, da nimajo zakupljenega plina.

V trboveljski komunali sicer obljubljajo, da bodo v primeru izboljšanja razmer na trgu zemeljskega plina in emisijskih kuponov, “nemudoma znižali tudi ceno toplote in s tem nekoliko razbremenili naše odjemalce”, a hkrati povedo, da so z majem prisiljeni ceno toplote oziroma njen variabilni del zvišati za 62 odstotkov. Megavatna ura je tako po novem skupaj z DDV višja za skoraj 70 evrov in stane kar 173,6 evrov. Za primerjavo, septembra je maloprodajna cena toplote znašala 58,5 evrov z DDV za megavatno uro. “Tudi cena zemeljskega plina je v letošnjem letu v primerjavi z letom 2020 višja celo za 700 odstotkov in več,” pa pojasnjujejo na trboveljski komunali. 

A spomnimo, da je tretja podražitev v sezoni zagotovo tudi posledica čakanja na nakup zemeljskega plina. Na marčevski seji občinskega sveta je namreč zdaj že nekdanji direktor Komunale Trbovlje Tomaž Trotovšek razkril, da so imeli takrat za april zakupljenega le 20 odstotkov zemeljskega plina, za maj pa še nič. Čakanje se torej tako kot pred pričetkom kurilne sezone tudi tokrat ni izkazalo za najboljšo poslovno potezo, saj so cene zemeljskega plina v tem času šle samo še navzgor, zato zadnja podražitev pravzaprav ne bi smela biti presenečenje. 

Še vedno na voljo pomoč občine, svetujejo tudi akontativno plačevanje ogrevanja

Megavatna ura maloprodajne cene toplote je z majem višja za skoraj 70 evrov.

In kaj ostane uporabnikom? Na Komunali jim svetujejo akontativno plačevanje ogrevanja, s katerim si stroške ogrevanja porazdelijo skozi vse leto. “Vse uporabnike, ki se odločijo za akontativno plačevanje, vabimo, da se v maju ali juniju oglasijo v naši INFO pisarni v času uradnih ur, ki so ob sredah med 8. in 12. uro, oziroma nas pokličejo na telefonsko številko 03 56 53 126,”  k razmisleku na stroške ogrevanje tudi v naslednji sezoni vabijo na Komunali. 

Še vedno pa je aktualna tudi pomoč trboveljske občine najranljivejšim skupinam občanom, ki se znajdejo v finančni stistki. Pomoč pri plačilu stroškov ogrevanja v ogrevalni sezoni 2021/2022 namreč vključuje račune za ogrevanje do maja 2022.

Izplača se biti dosleden pri javljanju porabe vode

Na Komunali Trbovlje polagajo na srce, naj bodo občani dosledni pri javljanju porabe vode, saj to lahko občutno zviša znesek na položnici.

Da bi se občani v prihodnje izognili astronomskim cenam na položnicah, pa v javnem podjetju polagajo na srce, naj bodo dosledni pri mesečnem javljanju porabe vode. “V nasprotnem primeru Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli zahteva, da se delež izračuna na podlagi števila prijavljenih oseb v stanovanju in pomnoži s faktorjem 3. To lahko močno poviša skupni strošek na položnici, zato svetujemo dosledno sporočanje stanja ali vgradnjo vodomera na daljinsko odčitavanje,” v izogib še večji slabi volji ob odpiranju položnic svetujejo v Komunali Trbovlje.

SORODNI ČLANKI:

Najemnina za občinsko stanovanje od 24 do 300 evrov

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail