Že smo dokazali na preteklih soočenjih – pa naj bodo lokalne ali parlamentarne volitve – da je prav naš predvolilni program lahko odločilen pri zadnji besedi občanov in občank.
So takšni, ki so bili odločeni že včeraj. Še vedno pa je ogromno tistih, ki niti približno ne vedo, koga naj obkrožijo 24. aprila. Lažje se bodo odločili po osrednjih zasavskih soočenjih, ki jih pripravljamo že v prihodnjem tednu.
V kratkem izdamo kdo vse bo zastopal svoja prepričanja na odru …
Še dobra dva tedna nas loči od parlamentarnih volitev, na katerih bomo Slovenke in Slovenci izbirali novega predsednika vlade in predstavnike hrama demokracije. Volilna kampanja s soočeni na državni ravni je pričakovano zelo burna, dve soočenji zasavskih kandidatov za poslance pa prihodnji četrtek, 14. aprila, in v torek, 19. aprila, pripravljamo tudi mi. Na ulici smo preverili, kako pogosto se Zasavci odpravijo na volišča in če že imajo izbrane svoje kandidate.
Erika Klemenčič: Na volitve ne hodim redno, tudi za prihajajoče parlamentarne volitve še nima izbranega kandidata. Odločam pa se na podlagi tega, koliko je kdo pripravljen narediti za razvoj države. Se mi pa zdi, da zasavski poslanci za Zasavje naredijo premalo.
Jože Kukenberg: Ne verjamem več politiki in tudi za te volitve še nisem nič spremljal kandidatov in soočenj. Najbrž bom malo pogledal šele zadnji dan, ker nimam upanja, da bi eni ali drugo delali v dobro državljanov. Vsi gledajo samo nase, vse stranke enako, za nas pa ostane toliko, kot ne razdelijo med svoje.
Mojca Gračnar: Nikomur ne verjamem več, tako da ne vem, če bom šla na volitve. Mogoče bi še šla, pa sem zadnjič poslušala, da bi radi še podaljšali delovno dobo. To se mi ne zdi prav, ker je dovolj mladih, da bi delali, namesto tega pa bi nas starejše silili delati še dlje.
Josip Dervoderič: Politika me nič ne zanima. Grem sicer na volitve in vedno volim za “naše” in kandidata, ki ga poznam. Drugače pa menim, da zasavski poslanci naredijo premalo za nas in se mi zdi, da v državi tudi nimajo pravega vpliva.
Jelka Vuga: Grem na vsake volitve, ker je to naša dolžnost. Tokrat kandidata še nimam izbranega in moram še premisliti, saj je še nekaj časa. Soočenj sicer ne spremljam, ker so preveč pikra, menim pa, da zasavski poslanci delajo po svojih zmožnostih. Samo da ne bi bilo slabše.
Znani so vsi kandidati! Katerih 19 imen bo na vaši glasovnici?
Na Občini Trbovlje načrtujejo celovito prenovo knjižnice. Povečali bodo prostore, omogočili lažji dostop do prostorov knjižnice in jo posodobili, da bo v njej vsak lahko našel kotiček zase. Načrti so veliki, koliko bo vredna investicija, pa bo jasno, ko bo narejena projektna dokumentacija. Občina bo sredstva za sofinanciranje projekta poskušala pridobiti tudi na razpisih.
Knjižnica namreč ni samo osrednja bralna ustanova, ki dviguje bralno kulturo, ampak obenem širi znanja in nudi prijetno delovno in študijsko okolje vsem uporabnikom. Skozi leta je trboveljska knjižnica postala zastarela in ne ustreza več novodobnim potrebam, prav tako pa je prostor postal premajhen. Spremembe, ki se obetajo in nekatere, ki so se že izvedle prinašajo precej izboljšav.
Okrogla okna bodo ostala zaščitni znak stavbe.
V sodelovanju z domačim arhitektom Janijem Vozljem iz podjetja Spatio in vodstvom knjižnice je že nastala vizualizacija prenovljenih prostorov knjižnice. “Za širšo javnost bomo v mesecu maju v knjižnici organizirali tudi javno predstavitev prenove knjižnice, na kateri bomo projekt podrobneje razložili in odgovorili na morebitna vprašanja,” napovedujejo.
Knjižnica bo v pritličju in prvem nadstropju ohranila okrogla okna, usmerjena na enosmerno cesto – okna dajejo prostoru ogromno svetlobe in so prepoznavni znak stavbe. “Ravno zaradi teh razlogov jih želimo pri obnovi ohraniti ter s prostorsko in pohištveno razporeditvijo tudi izkoristiti. Prav tako bomo ohranili prepoznavno notranje okroglo stopnišče, ki trenutno povezuje pritličje in prvo etažo, nadaljevalo pa se bo v tretje nadstropje,” idejno zasnovo prenove opisujejo na Občini Trbovlje.
Vhod v knjižnico bo ostal v 1. nadstropju in ga bodo primerno obnovili, uredili bodo tudi sanitarije in razširil arhiv. V knjižnici bodo svoj prostor našli tudi popravljalnica knjig, prireditveni prostor in kotiček za druženje, še napovedujejo na občini.
Dvigalo je bilo uvod v celovito prenovo knjižnice.
Spomnimo, da so v stavbi knjižnice že lani vgradili dolgo pričakovano dvigalo, ki ne služi samo obiskovalcem knjižnice, ampak tudi zavodu za zaposlovanje. “S to investicijo smo občanom, še posebno gibalno oviranim, omogočili lažji dostop do storitev, ki se nahajajo v stavbi. Vgradnja dvigala pa je bila samo prvi korak, saj želimo v smeri popolne prenove knjižnice tudi nadaljevati,” pravijo na trboveljski Občini. Projektna dokumentacija za prenovo knjižnice je že v izdelavi in bo končana v letošnjem letu, nato pa sledi iskanje finančnih virov za izvedbo projekta.
Na spletu je zaživela nova spletna stran Občine Zagorje ob Savi, namenjena promociji turizma v zagorski dolini. Obiskovalci občine Zagorje bodo lahko odslej na enem mestu našli predloge, kaj lahko počnejo in kaj vse si lahko ogledajo, kje lahko prespijo, kje jim bodo postregli odlično hrano in kaj vse lahko doživijo ob obisku zagorske doline. Morda se bo kaj zanimivega našlo tudi za domačine: poznate, na primer, vzpon na Grašico, skriti biser zasavske doline?
Vir: e-TIC Zagorje ob Savi
Na spletni strani so sicer na enem mestu zbrani napovedani dogodki v občini, obiskovalci si lahko preberejo več o zagorskih naravnih in kulturnih znamenitostih, dobijo ideje za enodnevne izlete predvsem po pohodniških in kolesarskih poteh ali pa samo preverijo, kam se lahko odpravijo na dobro večerjo ali pa kje v zagorski dolini lahko prespijo.
“Nova spletna stan je eden od nadaljnjih korakov pri popularizaciji turizma v naši občini. Morda se, dokler se nismo sprehodili po njej, tudi sami nismo v celoti zavedali, koliko vsega ponuja naša občina. Ko jo bodo obiskovalci odprli, se bodo lahko sami prepričali, da jim v zagorski dolini zagotovo ne bo dolgčas. Vsekakor ne bo nikomur žal, da nas je obiskal, saj lahko slehernemu turistu ponudimo zelo veliko,” je ob tem povedal župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan.
Spletno stran, ki je dostopna na povezavi https://ticzagorjeobsavi.e-obcina.si/, bodo nadgradili tudi z angleško in nemško različico, so še dodali na zagorski občini.
Zasavje na turističnem sejmu s klobasami, zdravilnimi napitki in virtualno resničnostjo
Danes je svetovni dan zdravja 2022, včeraj pa je bil v zagorskem Evroparku prav poseben dan, saj je tam potekala prireditev Zasavje za zdravje. Pripravili so jo dijaki 4. letnika, program zdravstvena nega Srednje šole Zagorje. K sodelovanju so povabili številna društva in organizacije in pripravili zanimive delavnice ter predstavitve: prvo pomoč, merjenje krvnega tlaka, sladkorja in saturacije, šport za vse, skrb za novorojenčka, joga smeha za najmlajše, spoznavanje svojega telesa, reševalne pse, zdravo prehrano, nordijsko hojo, meditacijo, Svit Dora in Zora itd.
Jožica Jelen Jurič
Jožica Jelen Jurič profesorica zdravstvenih predmetov SŠ Zagorje nam je povedala: »Današnja prireditev je deseta po vrsti. Prva leta je vse potekalo v Parku Janeza Drnovška in enkrat na ploščadi, zdaj pa nam je lepo v Evroparku. Tu nam postorno zelo ustreza, saj imamo letos kar osemnajst delavnic. Na naše povabilo se vedno dobro odzovejo vrtci, osnovne in srednje šole, upokojenci, pa tudi drugi. Letos imamo na obisku tudi dva razreda OŠ Trbovlje. Glede na to, da prireditev pripravijo dijaki četrtega letnika, jih moram pohvaliti, da se poleg znanja, ki ga znajo tudi tu prikazati, lahko pohvalijo s komunikacijskini sposobnostmi. Današnji dogodek pa je za njih en lep zaključek šolanja na naši šoli.«
Najbolj številčni in najbolj radovedni obiskovalci so bili najmlajši, ki so neutrudno obiskovali delavnice in se vključevali v dogajanje. Iz Hrastnika se je dogodka udeležil župan Marko Funkl, ki si je skupaj z zagorskim županom Matjažem Švaganom z veseljem ogledal delavnice. Matjaža Švagana je še posebno veselilo to, da mladi nastopajo tako enotno, Marko Funkl pa je mnenja, da je le v skupnosti moč, socializacija pa je ključnega pomena za mentalno zdravje, zato je druženje nujno za vse, še posebno, če imamo v vidu zadnji dve leti.
Dijaka četrtega letnika programa zdravstvene nege Domena Drobež in Maruša Klančišar, sta skupaj z drugimi skrbela, da poteka vse kot po maslu.
Domen Drobež: »Poskrbeli smo, da so delavnice zanimive in strokovne. Danes so z nami gasilci, reševalci, Slovenska vojska, Svit (Dora), TD Ruardi- nordijska hoja, rudarji, Zasavska ljudska univerza, reševalni psi, skupina Ples za stres – antistres, obiskovalci si lahko ogledajo tudi opremo za konje. Vse poteka po načrtu in obiskovalcev je res veliko.«
Maruša: »Priprave so potekale že kar nekaj časa. Seveda je bilo za nekatere delavnice večje zanimanje kot za druge, vendar smo jih uspeli porazdeliti med dijaki tako, da so vsi zadovoljni. Izdelovali smo plakate, se povezovali z različnimi društvi itd, pomagali so nam tudi profesorji. In zdaj smo tu, da pokažemo kaj znamo in zmoremo.«
Občina Litija ima trenutno odprta dva razpisa, za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v litijski občini tekom tega leta, drugi pa je težko pričakovani razpis za sofinanciranje sterilizacij in kastracij mačk. Ker je bil ukrep v preteklosti uspešen, so sredstva zanj letos še povečali.
Občina Litija v letu 2022 zagotavlja sredstva za sofinanciranje kastracije in sterilizacije lastniških mačk občanov občine Litija. Lastnikom živali se sofinancira storitev sterilizacije ali kastracije v višini 35 evrov bruto cene storitve na mačko. Za sofinanciranje storitve lahko zaprosijo lastniki mačk, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
K vlogi za sofinanciranje sterilizacije ali kastracije mačk morajo prosilci priložiti račun za opravljeno storitev s podatki o lastniku živali, vloga s prilogami za dodelitev sredstev pa je potrebno oddati v sprejemno pisarno Občine Litija ali po pošti na naslov Občina Litija, Jerebova ulica 14, 1270 Litija. Podrobnosti glede razpisa so na voljo tukaj.
V teku je tudi Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v občini Litija za leto 2022. Namenjen je lovskim družinam, ki imajo sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče v občini.
V okviru omenjenega razpisa je pomembnih 24 lovišč, ki se nahajajo na nekaj manj kot 99 hektarjih površine na območjih različnih upravnih enot (Zagorje, Hrastnik, Litija, Trbovlje, Laško, Grosuplje, Ljubljana, Domžale).
Sredstva bodo dodeljena na osnovi opravljenih del, ki so dokazljiva z računi, višina razpoložljivih sredstev pa znaša pet tisoč evrov. Rok za oddajo vloge je najkasneje 2. november 2022. Podrobnosti glede razpisa so na voljo preko te povezave, kontaktna oseba na Občini Litija za več pojasnil na to temo pa je Peter Repovš.
Minuli vikend vreme ni bilo naklonjeno, napoved za ta konec tedna pa prav tako ne kaže obetavno. Zato je padla odločitev, da čistilno akcijo #OčistimoTrbovlje izpeljejo v prilagojeni obliki. Vreče z odpadki se bodo tako odlagale do konca tega tedna ob avtobusna postajališča, prevzem materiala za čistilno akcijo pa bo možen izključno na Občini Trbovlje.
Občina Trbovlje je akcijo Očistimo in uredimo Trbovlje prvič organizirala leta 2016, nato vsako leto, le v koronskem letu 2020 je akcija odpadla. “V letih 2018, 2019 in 2021 se je v posamezni akciji zbralo okvirno pet ton odpadkov, v letu 2017 pa kar 14 ton. Vendar je bilo takrat toliko odpadkov zaradi čiščenja vrtičkov pri Loški cerkvi, pod trim stezo in na Novem domu (vejevje, les in različni kosovni odpadki, ki so jih imeli vrtičkarji v bližini svojih gredic),” so nekaj številk razkrili organizatorji že tradicionalne čistilne akcije.
Prevzem materiala bo možen SAMO na Občini Trbovlje
Vsem, ki bi želeli sodelovati v čistilni akciji na Občini Trbovlje predlagajo, da akcijo izvedejo v lastni režiji v tem tednu oz. lahko tudi kasneje, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Tisti, ki bodo čistili v tem tednu (do 10. aprila), lahko vrečke z odpadki odložijo ob vseh avtobusnih postajališčih oz. po predhodnem dogovoru na kateri drugi lokaciji, vendar morajo to javiti na telefonsko številko 040 454 475 (Luka) ali 041 955 575 (Vlasta).
Material za čistilno akcijo (rokavice, vreče za različne odpadke) in majčke #OčistimoTrbovlje bodo lahko občani prevzeli na Občini Trbovlje vsak dan med 9. in 15. uro po predhodnem dogovoru (Luka Sladič, 040 454 475). Zaradi prilagojene izvedbe bo prevzem materiala možen samo na Občini Trbovlje.
Vse, ki bodo čistili v naslednjem tednu oz. kasneje, pa organizatorji vljudno naprošajo, da odpadke odpeljejo v ZC Neža ali pa sporočijo lokacijo, kjer bodo pustili vrečke z odpadki.
V okviru akcije se zbirajo le odpadki, ki so odvrženi v okolju oz. v naravi. Kosovne odpadke iz gospodinjstev Komunala Trbovlje od leta 2014 zbira preko celega leta na podlagi naročilnice po sistemu od vrat do vrat. Pred tem pa jih je prevzemala v zbiralnih akcijah dvakrat letno. Na trboveljski Občini so zadovoljni, da se je večina divjih odlagališč očistila že pred več kot desetimi leti oz. v letih 2010 in 2012 v akcijah Očistimo Slovenijo, ki ju je organiziralo društvo Ekologi brez meja, a po drugi strani vseeno zaskrbljeni: “Sedaj je problem smetenje okolja z odpadki, predvsem ob cestah in parkiriščih ter lokacijah, kjer se zbirajo skupine ljudi.”
Navajajo, da so se v času epidemije covida v okolju res pojavili novi odpadki. “Vendar to niso zgolj obrazne maske, ki jih najdemo pogosto zavržene ali izgubljene kjerkoli, ampak tudi več embalažnih odpadkov, kot so kavni lončki za na pot in embalaža za prenašanje hrane,” in tudi: “Še vedno je ob cestah veliko praznih pločevink od piva, praznih cigaretnih škatlic in druge embalaže od pijač. Na cestnih izogibališčih in parkiriščih pa poleg naštetih odpadkov še čistilnih robčkov, od katerih večina ni biorazgradljivih.”
Pojavljanje teh odpadkov kaže na to, da je med nami še vedno veliko neozaveščenih ljudi, ki odpadke odmetavajo kar skozi okno avtomobila med vožnjo ali pa jih pustijo ob parkiranem vozilu.
V črnih vrečkah se bodo zbirali mešani odpadki, v zelenih vrečkah steklo, v modre vreče sodi dali papir in karton ter v rumene vreče plastika, kovina ter različna plastična in kovinska embalaža (npr. plastenke, kavni lončki, vrečke, folije, pločevinke, tetrapaki).
V zasavskih občinah je bilo konec marca brezposelnih manj kot 2000 ljudi oziroma kar petino manj kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). Dolgotrajno brezposelnih je okoli 1200 Zasavcev, največ v Trbovljah, kjer jih je okoli 500.
Natančneje, ob koncu marca je bilo v evidencah območne službe Trbovlje prijavljenih 1995 brezposelnih Zasavcev. Kar polovico vseh brezposelnih predstavljajo ženske, je pojasnila Vilma Strniša, direktorica območne službe Trbovlje, in dodala, da je dobre tričetrtine teh žensk starejših od 50 let.
Dolgotrajno brezposelnih Zasavcev je bilo februarja 1213, od tega 818 takšnih, ki so v evidencah Zavoda prijavljeni že več kot dve leti, 328 pa je dolgotrajno brezposelnih invalidov. Običajna doba, ki jo dolgotrajno brezposelni preživijo na Zavodu, je sicer od 12 do 23 mesecev oziroma od 3 do 4 leta, je pojasnila Strniša. Podatka ali ocene o tem, koliko je v resnici vseh brezposelnih v zasavski statistični regiji, torej tudi tistih, ki na zavodu za zaposlovanje niso prijavljeni, pa v območni službi Trbovlje nimajo, je še dodala.
Vilma Strniša, direktorica območne službe Trbovlje
Med vsemi občinami je sicer najnižja registrirana brezposelnost v Litiji, kjer je bilo februarja prijavljenih 478 brezposelnih, sledi Zagorje, kjer jih je bilo 443, v Hrastniku je bilo brezposelnih 389, v Trbovljah pa 773.
Predvidoma nekoliko bolj aktivno zaposlitev išče 330 brezposelnih iz stečajev oziroma presežnih delavcev in 284 iskalcev prve zaposlitve. Kakšni so obeti zanje? “Najbolj pozitivne napovedi glede gibanja zaposlovanja so v gradbeništvu, drugih raznovrstnih poslovnih, predlovalnih dejavnostih in v gostinstvu. Prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani zidarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci in prodajalci,” je pojasnila direktorica območne službe Trbovlje.
Letos so izdali že 93 delovnih dovoljenj za tujce.
Na drugi strani se bodo delodajalci v dejavnostih gostinstva in zdravstva ter socialnega varstva še naprej srečevali z izzivi, kako pridobiti kader, na kar nakazujejo številne objave prostih delovnih mest v Splošni bolnišnici Trbovlje, pa tudi v domovih za starejše občane.
Hkrati to velja tudi za delavce za preprosta dela, opažajo na zavodu za zaposlovanje. Delodajalci so tako nekvalificirane delavce vse pogosteje primorani iskati v tujini, in to ne več le v Bosni in Hercegovini, ki je bila dolgo glavni vir za tujo delovno silo pri nas, ampak podjetja po naših informacijah vse pogosteje rekrutirajo tudi državljane Albanije.
Območna enota Trbovlje je sicer letos izdala že 93 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev v zasavski regiji, a je Strniša poudarila, da tu ne gre samo za nekvalificirana delovna mesta. Je pa v prihodnje mogoče pričakovati tudi, da bodo v zasavskih podjetjih našli delo ukrajinski begunci, ki so k nam pribežali pred vojno v domači državi.
Begunci, ki jim država odobri začasno ali mednarodno zaščito, se namreč pri nas lahko zaposlijo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. “Prav tako se lahko prijavijo v evidenco brezposelnih oseb ali evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu RS za zaposlovanje,” je pojasnila Strniša in dodala, da bodo pri vključevanju ukrajinskih beguncev na slovenski trg dela upoštevali usmeritve pristojnega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
“Zanimanje delodajalcev za zaposlitev teh oseb za različna delovna mesta je. Večjega števila zaposlitev pa v naši regiji ne pričakujemo,” je o pričakovanjih, kako bodo ukrajinski begunci zasedali delovna mesta v regiji, povedala Vilma Strniša.
Se je pa ena zaposlitev osebe iz Ukrajine v Zagorju že zgodila, je na zadnji seji občinskega sveta povedal župan Matjaž Švagan, na litijsko občino pa so se obrnili “številni ukrajinski begunci, ki so pripravljeni poprijeti za raznovrstna dela, naj si bo v podjetništvu, obrti, v storitvenih dejavnostih ali na kmetijah”.
Podjetnike, ki bi bili pripravljeni ponuditi prosto delovno mesto, so na litijski občini usmerili na državni center za pomoč osebam iz Ukrajine, v Trbovljah pa so medtem v podjetju Dewesoft že javno objavili namero, da bodo “zaposlili ustrezno kvalificirane ljudi, ki prihajajo s konfliktnega območja”.
