V zasavskih občinah je bilo konec marca brezposelnih manj kot 2000 ljudi oziroma kar petino manj kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). Dolgotrajno brezposelnih je okoli 1200 Zasavcev, največ v Trbovljah, kjer jih je okoli 500.
Natančneje, ob koncu marca je bilo v evidencah območne službe Trbovlje prijavljenih 1995 brezposelnih Zasavcev. Kar polovico vseh brezposelnih predstavljajo ženske, je pojasnila Vilma Strniša, direktorica območne službe Trbovlje, in dodala, da je dobre tričetrtine teh žensk starejših od 50 let.
Dolgotrajno brezposelnih Zasavcev je bilo februarja 1213, od tega 818 takšnih, ki so v evidencah Zavoda prijavljeni že več kot dve leti, 328 pa je dolgotrajno brezposelnih invalidov. Običajna doba, ki jo dolgotrajno brezposelni preživijo na Zavodu, je sicer od 12 do 23 mesecev oziroma od 3 do 4 leta, je pojasnila Strniša. Podatka ali ocene o tem, koliko je v resnici vseh brezposelnih v zasavski statistični regiji, torej tudi tistih, ki na zavodu za zaposlovanje niso prijavljeni, pa v območni službi Trbovlje nimajo, je še dodala.
Najnižja brezposelnost v Litiji, sledi Zagorje
Med vsemi občinami je sicer najnižja registrirana brezposelnost v Litiji, kjer je bilo februarja prijavljenih 478 brezposelnih, sledi Zagorje, kjer jih je bilo 443, v Hrastniku je bilo brezposelnih 389, v Trbovljah pa 773.
Predvidoma nekoliko bolj aktivno zaposlitev išče 330 brezposelnih iz stečajev oziroma presežnih delavcev in 284 iskalcev prve zaposlitve. Kakšni so obeti zanje? “Najbolj pozitivne napovedi glede gibanja zaposlovanja so v gradbeništvu, drugih raznovrstnih poslovnih, predlovalnih dejavnostih in v gostinstvu. Prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani zidarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci in prodajalci,” je pojasnila direktorica območne službe Trbovlje.
Največ izzivov v zdravstvu in socialnem varstvu
Na drugi strani se bodo delodajalci v dejavnostih gostinstva in zdravstva ter socialnega varstva še naprej srečevali z izzivi, kako pridobiti kader, na kar nakazujejo številne objave prostih delovnih mest v Splošni bolnišnici Trbovlje, pa tudi v domovih za starejše občane.
Hkrati to velja tudi za delavce za preprosta dela, opažajo na zavodu za zaposlovanje. Delodajalci so tako nekvalificirane delavce vse pogosteje primorani iskati v tujini, in to ne več le v Bosni in Hercegovini, ki je bila dolgo glavni vir za tujo delovno silo pri nas, ampak podjetja po naših informacijah vse pogosteje rekrutirajo tudi državljane Albanije.
Letos so izdali že več kot 90 delovnih dovoljenj za tujce
Območna enota Trbovlje je sicer letos izdala že 93 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev v zasavski regiji, a je Strniša poudarila, da tu ne gre samo za nekvalificirana delovna mesta. Je pa v prihodnje mogoče pričakovati tudi, da bodo v zasavskih podjetjih našli delo ukrajinski begunci, ki so k nam pribežali pred vojno v domači državi.
Begunci, ki jim država odobri začasno ali mednarodno zaščito, se namreč pri nas lahko zaposlijo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. “Prav tako se lahko prijavijo v evidenco brezposelnih oseb ali evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu RS za zaposlovanje,” je pojasnila Strniša in dodala, da bodo pri vključevanju ukrajinskih beguncev na slovenski trg dela upoštevali usmeritve pristojnega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zaposlitev večjega števila beguncev ne pričakujejo
Se je pa ena zaposlitev osebe iz Ukrajine v Zagorju že zgodila, je na zadnji seji občinskega sveta povedal župan Matjaž Švagan, na litijsko občino pa so se obrnili “številni ukrajinski begunci, ki so pripravljeni poprijeti za raznovrstna dela, naj si bo v podjetništvu, obrti, v storitvenih dejavnostih ali na kmetijah”.
Podjetnike, ki bi bili pripravljeni ponuditi prosto delovno mesto, so na litijski občini usmerili na državni center za pomoč osebam iz Ukrajine, v Trbovljah pa so medtem v podjetju Dewesoft že javno objavili namero, da bodo “zaposlili ustrezno kvalificirane ljudi, ki prihajajo s konfliktnega območja”.
