Minuli petek, malce po 9. uri zjutraj. Za operaterjem Regijskega centra za obveščanje Trbovlje Robijem Zupanom je bil že klic na pomoč, po katerem so reševali situacijo ob sumu na infarkt. Klic s strani ZON-a, ki je bil napovedan, je bil v primerjavi s prej opisanim, torej nič kaj adrenalinski, za vse, ki to berete, pa bo “izkupiček” pogovora zagotovo zanimiv, tudi informativen.
Zelo redko se zgodi, da ReCo Trbovlje skorajda ne beleži klicev v sili. V “normalnih” delovnih dneh je dogajanje precej pestro, je pa število klicev odvisno tudi od obdobja v letu, pravi sogovornik, ki dela na delovnem mestu operaterja: “V času dopustov je bolj umirjeno, ker je manj ljudi doma, tudi v času praznikov, ko niso fizično toliko aktivni in ni na cesti toliko ljudi, je klicev na pomoč manj.”
| V izogib temu, da bi radovednost ljudi postala moteči faktor pri samih intervncijah: Ko se zaslišijo gasilske sirene, lahko več o tem, kaj se je zgodilo, sami pogledate preko te spletne strani. |
Podor sprožil še plaz večmesečnih dodatnih intervencij
Foto: URSZR – Izpostava Trbovlje
Robi Zupan, kateremu letos teče dvajseto leto v službi operaterja znotraj ReCo Trbovlje, ki je del Uprave RS za zaščito in reševanje – Izpostave Trbovlje, poudari, da je prav vsak klic, ki ga sprejmejo specifičen in vsakega je potrebno obravnavat celostno. Ob vprašanju, kaj se mu je v teh dve desetletjih nekako najbolj vtisnilo v spomin z vidika zahtevnosti ali dolgotrajnosti, omeni skalni podor pri trboveljski cementarni, ki je iz enkratnega dogodka padca skale na cestišče postal kar večmesečna intervencija. “Bila je sobota zjutraj, ravno sem prevzel izmeno. Ta dan je bil v znamenju reševanja taksista in potnice, za tem pa so se zadeve izkazale za bolj kompleksne: Cesta je bila zaprta, potreben je bil obvoz, da je sploh bil možen dostop do ponesrečencev, povrh vsega je bila tedaj cementarna v zasebni lasti in se je bilo potrebno posebej dogovarjati za dovoljene za obvoz, tudi avtobusni, po njihovem zemljišču, pretrgana je bila vodovodna napeljava, pol Trbovelj je bilo brez vode in pol brez dostopa do interneta,” našteva eno za drugo težave, ki so se tedaj sproti razkrivale in skozi to se razbere, da pokrivajo zares široko področje in so deležni zelo različnih vsebinskih klicev občanov.
Nekomu je sila, če ni TV-signala, tudi za ceste sprašujejo, kje so odprte/zaprte ali do kdaj nekje ne bo elektrike zaradi del na omrežju. – Robi Zupan o subjektivnosti stiske
Ob pojavu covida kaotično, tudi brez enega samega reševalnega vozila v regiji!
Na delo v trboveljskem regijskem centru je vplival tudi pojav koronavirusne bolezni. Po Zupanovih besedah so se tedaj lovili prav vsi, od občinskih štabov civilne zaščite, ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) ter tudi sami regijski centri za obveščanje. “Tako hitro so se menjala pravila, pa lokacije vstopnih točk za testiranje, tudi telefonske številke, da smo imeli na tablah zapisane vsak teden drugačne podatke,” kaotičnost začetnega obdobja v letu 2020 opisuje Robi in doda, da se je pripetilo tudi, da je bila regija brez razpoložljivih vozil v okviru NMP. A sčasoma se je tudi ustrezno ukrepanje ob prisotnosti covida-19 vpeljalo v njihovo delo in zadeve so se umirile. “Je pa covid še tu in s tem moramo še kar računat,” realno oceni sogovornik.
V slogi je moč
“Resnično moram pohvaliti prav vse službe, s katerimi (največ) sodelujemo: nujna medicinska pomoč, gasilci, Policija, elektro-distribucijsko podjetje, ..” ne pozabi izreči pozitivnih besed uslužbenec trboveljske izpostave URSZR, katero sicer tvori deseterica – devet operaterjev in vodja centra za obveščanje. Tudi podatki, posredovani vnaprej, so zelo dobrodošli, denimo, kdaj bo kakšen načrtovan izpad dobave električne energije. “Ne bi rekel, da v primeru operaterjev drži rek ‘Več znaš, več veljaš’, zagotovo pa drži ‘Več veš, lažje ti bo pri sprejemanju odločitev in svetovanju reševalnim ekipam’,” pripomni Robi Zupan.
Klic na 112 v praksi – v minuti je aktivirana pomoč!
Informacije so ključ do pravilnih odločitev. Vir: URSZR-Izpostava Trbovlje
Operater pristojnega regijskega centra za obveščanje je tisti, ki prvi dobi vse nujne, osnovne informacije in prav oseba na drugi strani telefona, kateri zaupate vašo (ali sočlovekovo) stisko, se v trenutku na osnovi njihovih standardnih operativnih postopkov odloči, katero reševalno enoto je potrebno poslati na kraj dogodka. Četudi se v marsikakšni stresni situaciji ljudem v glavi zgodi kaos in pozabijo osnovne podatke, je nujno, da operater sliši odgovore na zlatih pet vprašanj: kdo kliče; od kod kliče, kaj se je zgodilo, koliko poškodovanih je in za kakšne vrste nesrečo gre. “Na lokacijo dogodka se najpogosteje odpravijo gasilci, nujna medicinska pomoč, policisti, jamarji, gorski reševalci, potapljači,” jih le nekaj iz širokega nabora v sistemu sil zaščite in reševanja našteje Zupan, sicer Trboveljčan. Čas, ki steče, ker je pač potrebno zabeležiti osnovne podatke, ki jih da kličoči, pač terja sekunde, a operaterji ReCo Trbovlje se trudijo, da bi od sprejema klica do aktivacije reševalne ekipe ali več njih, minilo kar najmanj časa. Vsaka sekunda namreč šteje. In v največ minuti in pol od sprejema klica na 112 ReCo že aktivira ustrezno pomoč. “A supermani pač nismo – ne vidimo vsega in ne vemo vsega,” pove ob navedbi, kako je dobro, da se iz GIS-ovega sistema (zemljevid za določanje lokacij) že operater tudi zna orientirati v tridimenzionalnem, realnem prostoru. Če ima kdo od operaterjev možnost, da ob npr. prostočasnem kolesarjenju po Zasavju tudi bolje spozna sam prostor, je to le prednost, saj je poznavanje terena, posebej v zasavski regiji, ki ima veliko zaselkov, zelo pomembno. “Če veš, pri katerem lovskem štantu zavit levo ali da poznaš krajevna imena kmetij, lahko precej olajšaš delo reševalnim ekipam,” ponazori Robi, ki je tudi gasilec v prostovoljnem gasilskem društvu.
| “Vsak klic, ki ga uspešno obdelamo, je za ReCo pohvala, da smo prav naredili in potrditev, da vemo, kaj delamo in zakaj delamo.” (Robi Zupan o zahvalnih gestah; op.a.: Kdaj prejmejo tudi kaj sladkega v zahvalo) |
“Smo vendarle čustvena bitja in kdaj nesemo kaj domov.”
Foto: URSZR – Izpostava Trbovlje
V tako dolgoletni vključenosti v delo regijskega centra za obveščanje, kakršno ima za seboj Robi Zupan, se je tudi njemu žal že pripetila kakšna osebna vpletenost v katerega izmed klicev na pomoč. “Poznamo določen krog ljudi in nikomur ni vseeno, če gre za sprejemanje odločitev v primeru poznanih, a takrat je treba dati čustva na stran in delo kljub temu oddelati kot je treba,” opiše operater trboveljskega regijskega centra za obveščanje, kako skuša ostati zbran in nepristranski tudi v takih primerih. “Tudi, ko že napotiš ekipe na teren, pri sebi kot odločevalec vedno še delaš analizo, v smeri, da je naslednjič v podobnih situacijah lažje, hitreje, ugodneje za vključene v primer v sili,” ponazori, da tudi, ko zaključi s službo, kdaj tudi kaj odnese domov – kot vsi ljudje, ki smo konec koncev smo vendarle čustvena bitja. A tudi tisto, kar še morda operaterji kasneje (bolj ali manj) premlevajo, prinaša s seboj pozitiven učinek: Da ob vsakem klicu na 112 delujejo čim bolj v dobrobit tistega, ki je v stiski.
SORODNI ČLANKI:
Ker Občina Litija predmetni nepremičnin za svoje delovanje ne potrebuje, kot so navedli v nameri, “saj nepremičnini v naravi predstavljata funkcionalno zemljišče h gospodarskemu poslopju ter v naravi tvori del kmetijskega posestva,” namerava izvesti menjavo/prodajo. Na ta način se bo odprla možnost, da bo na odseku 708182 – Cirkuše – Zakrajšek kategorizirana javna pot.
“Že kot majhen sem rad spremljal poklice kot so gasilci, policisti, reševalci, … kjer se “vedno nekaj dogaja” oz. je prisoten adrenalin in pomoč ljudem v stiski. Ko je v osnovni šoli prišlo do odločitve, kam naprej v srednjo šolo, sem se odločil za Srednjo šolo Zagorje – program zdravstvena nega, saj rad pomagam ljudem, pomembno mi je tudi, da je šola blizu mojega doma. Naj pa poudarim, da sem vesel, da sem se odločil za ta poklic in Srednjo šolo Zagorje, saj gre za manjšo šolo, ki nudi pomoč dijakom, v kolikor je potrebno.”
18-letni Domen ima poleg šolskih obveznosti še celo kopico dejavnosti, ki zapolnjujejo njegov prosti čas. Že 12 let denimo igra na diatonično harmoniko, sprva sta ga poučevala Brane Klavžar in Nejc Žepič, zadnji dve leti pa nadgrajuje svoje glasbeno znanje v zasebnem glasbenem centru Falant. In svojega dosedanjega usvojenega znanja nikakor ne “tišči pri sebi”, pač pa je začel počasi svoje znanje igranja na diatonično harmoniko deliti oziroma ga prenašati na druge. “Obiskujem tudi Glasbeno šolo Zagorje, kjer se učim solo petja, pred tem pa sem zaključil nižjo izobrazbo nauka o glasbi,” še pove o svoji vpetosti v svet not.
Domen se ukvarja tudi s treniranjem olimpijske discipline taekwondo, v klubu borilnih veščin Pon do Kwan Zagorje ob Savi. “Ker imam rad adrenalin, ljubiteljsko vozim motokros,” razkrije še eno od svojih strasti. Je tudi član prostovoljnega gasilskega društva Čolnišče, kjer aktivno sodeluje že od svojega šestega leta, trenutno je gasilec pripravnik, v kratkem pa ga čaka še usposabljanje za operativnega gasilca. “Seveda bom, ko opravim izpit za operativnega gasilca, šel na dodatna izobraževanja za pridobitev raznih tehničnih specialnosti,” ne skriva svojih ambicij na področju zaščite in reševanja.