Srednja šola Zagorje, ki jo obiskuje, ga je predlagala, izpolnil je zahtevano dokumentacijo, nato pa je med 50 prijavami prav Domen Drobež iz Čolnišč prejel laskavi naziv “Naj dijak Slovenije.” Ampak, kdo pa sploh je Domen Drobež? Smo raziskali!
Domen Drobež je dijak 4. letnika Srednje šole Zagorje, na kateri obiskuje program “zdravstvena nega”, ker pa se njegova srednješolska pot počasi zaključuje, se že spogleduje z nadaljnjimi možnostmi nadgrajevanja usvojenega znanja v Zasavju – namerava se namreč vpisati na Fakulteto za fizioterapijo v Ljubljani.
Zakaj ste se sploh odločili za šolanje v zdravstveni smeri?
“Že kot majhen sem rad spremljal poklice kot so gasilci, policisti, reševalci, … kjer se “vedno nekaj dogaja” oz. je prisoten adrenalin in pomoč ljudem v stiski. Ko je v osnovni šoli prišlo do odločitve, kam naprej v srednjo šolo, sem se odločil za Srednjo šolo Zagorje – program zdravstvena nega, saj rad pomagam ljudem, pomembno mi je tudi, da je šola blizu mojega doma. Naj pa poudarim, da sem vesel, da sem se odločil za ta poklic in Srednjo šolo Zagorje, saj gre za manjšo šolo, ki nudi pomoč dijakom, v kolikor je potrebno.”
Domen v pogovoru, v katerem ne manjka niti pogleda v prihodnost, ne ve prav zagotovo, kje samega sebe vidi čez denimo slabo desetletje. Kot pravi, tako daleč še ni razmišljal, vendar pa je že sedaj odločen, da bo zagotovo ostal v domačem Zasavju. “Ker se tu počutim odlično. Ostal bom tak kakršen sem, poln energije – vedno v pogonu.”
Kaj vam osebno pomeni pridobitev naziv Naj dijak Slovenije?
“Najprej naj povem, da še nisem resnično dojel, da sem bil ravno jaz izbran za Naj dijaka Slovenije. Pridobitev tega naziva mi pomeni zelo veliko, ker vsaka nagrada oziroma priznanje, ki ga prejmem, nosi posebno mesto v mojem srcu saj vem, da sem garal za to in se marsikateri stvari na ta račun odrekel.”
Glasbenik, športnik, motokrosist, gasilec, prostovoljec
18-letni Domen ima poleg šolskih obveznosti še celo kopico dejavnosti, ki zapolnjujejo njegov prosti čas. Že 12 let denimo igra na diatonično harmoniko, sprva sta ga poučevala Brane Klavžar in Nejc Žepič, zadnji dve leti pa nadgrajuje svoje glasbeno znanje v zasebnem glasbenem centru Falant. In svojega dosedanjega usvojenega znanja nikakor ne “tišči pri sebi”, pač pa je začel počasi svoje znanje igranja na diatonično harmoniko deliti oziroma ga prenašati na druge. “Obiskujem tudi Glasbeno šolo Zagorje, kjer se učim solo petja, pred tem pa sem zaključil nižjo izobrazbo nauka o glasbi,” še pove o svoji vpetosti v svet not.
Domen se ukvarja tudi s treniranjem olimpijske discipline taekwondo, v klubu borilnih veščin Pon do Kwan Zagorje ob Savi. “Ker imam rad adrenalin, ljubiteljsko vozim motokros,” razkrije še eno od svojih strasti. Je tudi član prostovoljnega gasilskega društva Čolnišče, kjer aktivno sodeluje že od svojega šestega leta, trenutno je gasilec pripravnik, v kratkem pa ga čaka še usposabljanje za operativnega gasilca. “Seveda bom, ko opravim izpit za operativnega gasilca, šel na dodatna izobraževanja za pridobitev raznih tehničnih specialnosti,” ne skriva svojih ambicij na področju zaščite in reševanja.
V to vejo je namreč vpet že kot prostovoljec Območnega združenja Rdečega križa Slovenije Zagorje ob Savi, kjer je član ekipe prve pomoči. “V OZ Rdečega križa Zagorje ob Savi aktivno sodelujem že od 8. razreda osnovne šole, kjer se je vse skupaj začelo, saj mi je bilo slednje zelo navdušujoče. V okviru OZ RK Zagorje ob Savi sem opravil tudi tečaj za bolničarja,” pripoveduje Domen, ponosen, da z ekipo bolničarjev na tekmovanjih dosegajo odlične rezultate. In tako vzdržujejo dobro pripravljenost za primere, ko je pomoč potrebna v realnih situacijah.
Nekateri komaj dohajajo le šolske obveznosti, vi pa imate tako širok nabor aktivnosti – poleg šole. Kako vam časovno vse to uspe, v čem je skrivnost, da ste lahko aktivni in uspešni na več koncih?
“Po pravici povedano še sam ne vem, kako dohajam in tako dobro opravljam vse svoje obveznosti, vse je le v dobri organizaciji. Včasih me ni doma po cel dan, saj sem zjutraj v šoli, popoldan pa imam obveznosti, zato se zgodi, da kakšen dan pridem domov šele pozno zvečer, vendar mi ni žal niti minute, katere vlagam v vse moje aktivnosti. Definitivno sta za vse to zaslužna tudi starša, ki mi te aktivnosti omogočata in me na vseh področjih podpirata in spodbujata tako »psihično« kot finančno, za kar sem jima neizmerno hvaležen.”
Ali ob vsem tem ostane sploh še kaj prostega časa?
“V prostem času rad kolesarim, hodim v hribe, smučam, sem tudi inštruktor v pustolovskem parku GEOSS, itd. Da pa mi v prostem času ni “dolgčas”, imam še dve mlajši sestri, s katerima se dobro razumemo.”
SORODNI ČLANKI:
Zasavje: V vrsti stali tudi po 3 ure, ponekod celo zmanjkalo cepiva
