Vodenje Policijske postaje Zagorje ob Savi je danes prevzel načelnik Tomaž Možek, ki je doslej opravljal naloge pomočnika komandirja na hrastniški postaji.
Z leve proti desni: Marko Kaluder, Janez Rupnik, Tomaž Možek.
Vodenje postaje mu je ob prisotnosti Janeza Rupnika, direktorja Policijske uprave Ljubljana, predal Marko Kaluder, ki je po pooblastilu generalnega direktorja policije po odhodu Damjana Gajška vodil omenjeno enoto.
Kdaj je človek “izumil” oglje, je vprašanje, o katerem bi se dalo še in še razpravljati. V zasavskem in brez pretiravanja tudi v slovenskem prostoru po tem t.i. črnem zlatu slovi kraj Dole pri Litiji, katerega sinonim je Oglarska dežela. Tam so 21. marca začeli zlagati največjo oglarsko kopo v Evropi – kopo rekorderko, ki so jo slavnostno prižgali 13. avgusta, nato pa je počasi gorela in tlela vse do štoranja (razdiranja) 11. septembra. Iz nje se je “skuhalo” kar 33 ton oglja.
| ZANIMIVOST: Oglenitev ali karbonizacija poteka pri temperaturi 240 do 280 stopinj Celzija. Lesno oglje definiramo s formulo C32H10O2 . Sestavljeno je iz ogljika (80 do 90%), kisika in dušika (5 do 15%), vodika (2 do 4%), pepela (2 do 3%) in higroskopske vlage (5 do 10%). |
Oglarjenje jim je v krvi: Jože Prah, Janez Medved, Mitja Dolinšek in kopa, prekrita z vejami iglavcev in zemljo
Kopa rekorderka, postavljena na oglarski domačiji Medved (Suhadole 3) na Dolah pri Litiji, je bila zložena pretežno iz lesa posekanega ob negi gozda in iz zaraščajočih površin ter debelejših sečnih ostankov. V kopo je bilo umeščenih več kot 300 metrov drv, kar je enako 250 m3 zloženega lesa. Za celoten proces dela kope rekorderke so pridni večinoma domačini vložili skoraj 1300 ur, razporejenega tako tekom dneva kot tudi tekom noči – preračunano bi to pomenilo neprestano delo 160 delovnih dni.
“Kopo rekorderko je obiskalo več kot 4000 obiskovalcev, vse od Francije, Nemčije, Avstrije in seveda tako domačinov kot obiskovalcev iz cele Slovenije,” pripoveduje gospodar oglarske domačije Janez Medved, ki je na samem začetku oblikovanja kope v sredino kopišča položil lesen križ, katerega posebnost je, da nikdar ne zgori.
| V Sloveniji vsako leto oglari blizu 100 oglarjev, ki zložijo in skuhajo na leto približno 100 in več kop, kar pomeni blizu 1000 ton oglja. Projekt dokazuje, da lahko danes oglarstvo ponovno zadovoljuje in aktivira več vlog gozda, predvsem pa proizvodne in socialne. Beseda oglarstvo, oglarjenje ali oglarija pomeni pridobivanje oglja v kopah. |
Na Dolah pri Litiji so že pred časom prepoznali večstranske koristi, ki se pri oglarjenju izkažejo, če le-to povežejo s turizmom. “Vedno pravim, da so zgodbe tiste, ki pritegnejo,” pravi sogovornik Jože Prah, predsednik Društva oglarjev Slovenije, in prizna, da so si zdaj že uveljavljeno tradicijo, da ženska prižge kopo, v Oglarski deželi, kar izmislili. Ni pa ozadje te tradicije zanemarljivo: “Pri težjih delih, kot je spravilo lesa, so seveda v ospredju moški. Vendar, da potem kopa dobro tli in da bolje dela, za to pa naj ima začetno zaslugo ženska. S tem se malo uravnoteži nekoliko spregledana vloga žensk pri oglarjenju, velja pa še danes že iz časov naših prednikov rek, da ženska na uspešni domačiji ne podpira le treh, pač pa štiri vogale. Na simboličen način se tako, ko ženska prižge kopo, izkaže, da je nežnejši spol cenjen in spoštovan.”
Pridobivanje črnega zlata, kakor se radi izrazijo oglarji, je na območju Zasavja najbolj izrazito v Oglarski deželi, so pa v preteklosti kope postavljali in prižigali tudi še kje.
Prah, tudi predstavnik Zavoda za gozdove, obžaluje, da žal v zadnjih letih več tega ni. Bila pa so včasih postavljena kopišča na Sitnem Kalu (Trbovlje), na Kovku (Hrastnik), pa tudi na Magolniku in na Jagnjenici (Radeče). Pogosto se zgodi, da tradicija s še zadnjim, ki mu je do ohranjanja le-te, preprosto umre.
| Danes se oglje uporablja predvsem za peko na žaru. Na Slovenskem imamo »živa kopišča« na več kot dvajsetih mestih po Sloveniji. Poleg tega imamo dve tematski poti, ki sta posvečeni oglarstvu: Pot Sv. Mohorja v Selški dolini in Oglarska pot v Oglarski deželi Dole pri Litiji. Oglarstvo v Dolah pri Litiji na Dolenjskem in v Selški dolini poteka skoraj skozi vse leto, saj se vedno najde oglar, ki les pripravlja ali pa ga poogluje. |
Najpogosteje uporabljen pri peki na žaru
Sogovornik Jože Prah ugotavlja, da je poglavitni razlog, da se je ta posebna vrsta gospodarske panoga obdržala in da se je oglarjenje ohranilo, tradicija. “In to tradicijo velja »nagraditi« s strani državnih ukrepov, tako da bo oglarjenje tudi ekonomsko zanimivo. In takrat bomo lahko nedvomno marsikje priča povečanju opravljenih negovalnih del v gozdu ter zmanjševanju zaraščanja krajine, kakor smislu turizma v gozdnem prostoru in večanju socialnega kapitala. Predvsem pa se ljudje ne bodo odmaknili fizično in duhovno s podeželja,” sklene Prah, sicer tudi revirni gozdar dela zasavskega gozdnatega območja.
12 kilometrski sprehod po Oglarski deželi na vrsti ta vikend
Tretji petek v novembru se obeležuje dan slovenske hrane, tudi v zasavskih šolah in vrtcih. Danes namreč po vsej Sloveniji poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je letos že enajsti po vrsti. Namenjen je ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju živil iz lokalne bližine, letos pa nosi slogan »Zajtrk s sadjem – super dan!«.
Res je ta dan tisti v letu, ko se pomen prehrane, ki prihaja iz domačega okolja, bolj osmisli, ker se o tem več govori, poudarja pa ravnateljica Vrtca Zagorje ob Savi Darja Rakovič, da imajo v njihovih enotah tovrsten zajtrk večkrat v letu ter kdaj tudi večkrat v posameznem mesecu.
“Na dan obeleževanja Dneva slovenske hrane so otroci v Vrtcu Zagorje ob Savi za Tradicionalni slovenski zajtrk jedli kruh iz ekološke moke, pečen v krušni peči, z ekološkim maslom, ki ima certifikat demeter (še bolj kakovostno kot samo BIO) in z medom lokalnih čebelarjev. Pili so ekološko mleko, ki ima prav tako certifikat demeter, otrokom pa so na razpolago ekološka jabolka lokalnih dobaviteljev.”
Razposajeno in nekoliko drugače kot na povsem navaden dan je bilo tudi v Vrtcu Trbovlje, kjer so otroci skupaj z vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami poskrbeli še za umetniški pridih s priložnostno okrasitvijo miz.
Ravnateljica Daša Bokal je povedala: ” V Vrtcu Trbovlje smo tudi v letošnjem letu Tradicionalni slovenski zajtrk obeležili s pomočjo predstavitve in izpostavitve pomena čebel, medu, zdravega načina prehranjevanja, tradicije in navad, našim najmlajšim. Otroci in strokovni delavci so enote odeli v tovrstno tematiko, zajtrke pa so popestrili z dekoracijo, ki so jo pomagali izdelati otroci.”
Učenci so v šolah in vrtcih danes zajtrkovali kruh, maslo, med, mleko in sadje, skupen imenovalec vsem tem živilom pa je, da jih zasavske izobraževalne in vzgojno-varstvene ustanove prejmejo po karseda kratki poti; so namreč pridelana v lokalnem okolju.
Z odločitvijo za nakup lokalne hrane, na kar opominja dan slovenske hrane pa se poleg koristi ob vnosu zdravih živil v razvijajoče se telesa podpira tudi lokalnega kmeta, slovenska kmetijska in živilska podjetja ter zadruge.
Na Izlakah bodo tradicionalni zajtrk pojedli skupaj s predsednikom države
Polurna zapora, ki je postavljena zaradi del gozdarskih delavcev na odseku Breg pri Litiji – Spodnji Log in naj bi se iztekla jutri, 20. novembra, bo veljala še slab mesec dni. Izdano je bilo namreč podaljšanje obstoječega dovoljenja za zaporo glavne ceste Litija – Zagorje zaradi sečnje dreves.
Zapora bo tako veljala vse do 15. decembra vse dni v tednu, razen nedelje, v času med 7. in 17. uro.
Cesta bo popolnoma zaprta po 30 oziroma 35 minut, med posameznima zaporama pa bo promet sproščen 20-30 minut. Kot je sporočil Marko Veršić, vodja predstavništva Litija pri CGP, bo omenjen odsek neprevozen po sledečem urniku:
Še ena izmed neverjetnic trenutne oblasti, ki v času boja proti covidu drastično spreminja organizacijo policije. Z novim zakonom, ki je stopil v veljavo 13. novembra, je med drugim tudi vsem komandirjem oziroma načelnikom policijskih postaj prenehal položaj.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji določa “da policistom, ki so na dan uveljavitve tega zakona na položaju vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje, z dnem uveljavitve tega zakona (to je bil 13. 11. 2021) preneha položaj, vendar pa z delom na položaju nadaljujejo do začasne premestitve policistov na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku iz 49.a člena zakona.” Novi komandirji bodo izbrani, kot piše v zakonu, po “posebnem izbirnem postopku”. Le tega pa po predpisal – kdo drug kot minister, v tem primeru Aleš Hojs na predlog generalnega direktorja policije.
V službi za odnose z javnostmi Policije pojasnjujejo, da zaenkrat dotični sicer ostajajo še naprej na svojih delovnih mestih. Predlog, ki ga pripravi direktor, potrdi pa minister, pa je trenutno “v fazi izdelave in bo pravočasno predložen ministru.”
Vzgojiteljice, izobraževalci odraslih in zasavski prostovoljci – upokojenci so se prvič skupaj podali v tujino – pa ne na izlet, pač pa na delovno srečanje, od katerega bodo največje koristi imeli otroci, vključeni v vrtec.
Projektni trening je potekal od 18. do 22. oktobra v Koprivnici na Hrvaškem in se ga je udeležilo 31 udeležencev iz štirih držav: Slovenije, Cipra, Estonije in Hrvaške. “V petih skupinah smo izdelovali didaktične igre za otroke, za katere smo ideje in načrte zbrali in pripravili pred odhodom v tujino. Skupine so bile sestavljene iz udeležencev različnih držav, kar je bil svojevrsten izziv v smislu sporazumevanja, strpnosti in timskega dela. Poleg tega, da smo se učili načrtovanja in izdelave didaktičnih iger, smo pridno trenirali angleščino in hrvaščino,” je njihovo druženje strnila Mojca Kropivc iz Zasavske ljudske univerze.
| Erasmus projekt Most do večkulturnega učenja ter ustvarjanja, v katerega sta kot partnerja vključena Zasavska ljudska univerza in Vrtec Trbovlje, je strokovnim delavcem obeh zavodov in zasavskim prostovoljcem-upokojencem Tereziji Bregar, Joži Kukovič, Joži Klopčič in Dragu Lavriču omogočil projektni trening – mednarodno mobilnost. |
Edinstvena izkušnje za prostovoljce upokojence
Upokojenci-prostovoljci, ki so se z osebjem Vrtca Trbovlje in Zasavske ljudske projektnega treninga v tovrstni obliki udeležili prvič, so dokazali, da se mladostna energija in nova znanja lahko uspešno dopolnjujeta z življenjskimi izkušnjami in spretnostmi starejših. Počutili so se sprejete ne le med odraslimi, ampak tudi med predšolskimi otroki, kar jim je vlilo še večjo voljo za nadaljnje delo. Nove vtise in znanja načrtujejo predajati naprej – otrokom v Vrtcu Trbovlje.
| Zasavska ljudska univerza in Vrtec Trbovlje sodelujeta kot partnerja v omenjenem projektu Erasmus+, ki ga vodi Ljudska univerza Jesenice. |
Daša Bokal, ravnateljica Vrtca Trbovlje
Tudi iz vrst Vrtca Trbovlje, ki v Erasmus+ projektu sodeluje prvič, sporočajo, da je bila izkušnja zelo pozitivna. Prostovoljci-upokojenci so izzive sprejeli z navdušenjem in bili pozitivno naravnani skozi celoten obisk. Med bivanjem na Hrvaškem so se stkale tudi prijateljske vezi med nami in udeleženci iz drugih držav.
“Veselimo se že obiska naših prostovoljcev v vrtcu, kjer bodo v prihodnjih tednih svoje znanje, izkušnje in spretnosti predajali našim najstarejšim otrokom. Skupaj z njimi bodo spoznavali kulturno dediščino našega mesta ter nato izdelali didaktično igro Križ kraž, ki nam je bila določena z žrebom,” pravi Daša Bokal, ravnateljica Vrtca Trbovlje in se veseli mednarodnega prenosa znanja iz Slovenije v tujino: “Našo didaktično igro (lesena drsna sestavljanka) pa bodo izdelovali in se z njo igrali otroci iz Estonije.”
Verižni eksperiment: Tokrat smo orali ledino, naslednjič bo lažje …
Znani so predlogi Hrastničank in Hrastničanov, ki so jih prebivalci iz vseh krajevnih skupnosti v občini predlagali za izvedbo participativnega proračuna. Proti koncu meseca bo letos prvič v vseh desetih krajevnih skupnostih potekalo glasovanje, ki bo razkrilo, česa si krajani najbolj želijo.
Na naslov Občine Hrastnik je prispelo skupno preko sto različnih predlogov iz vseh krajevnih skupnosti, je pa komisija, oblikovana posebej v ta namen, morala narediti izbor – določene predloge so uspeli združiti, precej jih je odpadlo na račun previsoko zastavljenih želja, ki pa se ne skladajo z razpoložljivimi sredstvi. Med 107 različnimi bo tako 28. novembra na glasovalnih lističih 28 predlogov; največ v KS Rudnik (6) in KS Turje -Gore (4), večinoma pa bodo krajani izbirali med dvema oziroma tremi predlogi.
| Krajevna skupnost | Št. poslanih predlogov | Št. potrjenih predlogov |
| Rudnik | 20 | 6 |
| Dol pri Hrastniku | 17 | 2 |
| Marno | 10 | 2 |
| Podkraj | 13 | 3 |
| Kovk | 3 | 2 |
| Krnice – Šavna peč | 2 | 2 |
| Prapretno | 8 | 2 |
| Boben | 14 | 3 |
| Steklarna | 7 | 2 |
| Turje – Gore | 13 | 4 |
| Pregled števila poslanih in potrjenih predlogov v okviru participativnega proračuna. Vir podatkov: Občina Hrastnik | ||
V KS Podkraj želijo med drugim lepšo okolico “cicke” – nadsavske gondole
Možnost oddaje svojega glasu bo imel vsak prebivalec s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti, kjer glasuje in je na dan glasovanja dopolnil vsaj 16 let.
Skladno z veljavnimi vladnimi odloki bo na glasovanju potrebno predloži PCT dokazilo in veljavni osebni dokument.
Glasovanje, na katerem se bo med izvedljivimi in potrjenimi predlogi izbralo zmagovalnega, bo potekalo v vseh krajevnih skupnostih, in sicer v nedeljo, 28. novembra od 9. do 16. ure. Vsaka krajevna skupnost bo imela svoje volišče:
Sredstva, namenjena izvedbi participativnega proračuna v občini Hrastnik, znašajo 5 tisoč evrov na posamezno krajevno skupnost. “Večje investicije, kot so asfaltiranje, gradnja brvi ali mostu ter razširitve cest ta znesek presegajo, zato se preko participativnega proračuna ne morejo izvesti, lahko pa se s pobudo, ki jo predlagatelji naslovijo na svet krajevne skupnosti, uvrstijo v plan investicij,” so določene zavrnitve pojasnili na Občini Hrastnik ter dodali: “Na glasovanje se prav tako ni uvrstilo nekaj predlogov, ki so izven pristojnosti občine, npr. postavitev avtobusne postaje v sosednji občini, izboljšanje mobilnega signala, umestitev trgovine v določeno krajevno skupnost in sofinanciranje optičnega omrežja.” Nekateri predlogi, kot je ureditev nove tržnice, pa se bodo realizirali iz drugih sredstev v proračunu občine.
