Vse prej kot zavidljivi podatki kažejo, da smo Zasavci v Sloveniji na drugem mestu po številu okuženih na 100.000 prebivalcev. Glede na včerajšnje teste imamo trenutno potrjenih 1312 primerov.
Največ okužb je v Zagorju, trenutno najmanj v Litiji. V sosednjih Radečah štejejo 76 okuženih občanov. Podatki na covid sledilniku za trboveljsko bolnišnico pričajo, da je zasedenih 13 covid postelj ter tri v intenzivi, ena je še prosta. Od štirih respiratorjev sta zasedena dva.
Včeraj so v Zasavju občutili precejšnje zanimanje za cepljenje, predvsem v Trbovljah, kjer so podaljšali “cepilni” čas, kljub temu pa so morali nekaj občanov poslati domov brez prejetega odmerka.
Trbovlje. Včeraj, že uro pred začetkom cepljenja se je pred cepilnim centrom vila dolga vrsta. Trbovlje. Prvi mož ZD Trbovlje je povedal, da je glede na urnik včerajšnjega cepljenja le-to potekalo od 14. do 17. ure, da pa je osebje pravzaprav zaradi opaženega velikega števila zainteresiranih, ki so čakali v vrsti, z delom začelo že uro prej – ob 13-ih. “Zelo veliko čakajočih je bilo največ v času okrog 15. ure,” je nepričakovan naval opisal direktor ZD Trbovlje Denis Tomše, ki priznava, da je bila gneča res na višku, zdravstveno osebje je zato sprejelo odločitev, da nekaj ljudi odslovijo, saj glede na ocenjeno hitrost izvedbe, ni bilo pričakovati, da bodo cepljeni do 17 ure. “To ni bilo primerno, zato se na tem mestu vsem, ki so odšli domov, opravičujemo,” še dodajo v ZD Trbovlje. Takoj za tem so okrepili ekipo in vsi tisti, ki so bili na cepilnem mestu do 17. ure, so tudi prejeli svoj odmerek cepiva. “Cepili smo, ne do 17-ih, pač pa do 17.40, prav zaradi tolikšnega povpraševanja, ki se je izkazalo že v zgodnjem popoldnevu, teh, ki so odšli brez prejeta odmerka cepiva, pa je bilo okrog deset.” Več je bilo tudi takšnih, ki so se ob pogledu na dolgo vrsto včeraj premislili, opisuje bralec, ki si je svoj odmerek zagotovil tako, da je prišel pol ure pred dogovorjeno uro.
V sklopu cepljenja v Zagorju ob Savi pa so včeraj cepili 110 ljudi in se ne pri organizaciji ne pri sami izvedbi niso srečevali s kakšnimi težavami. “Cepili bomo tudi v petek in v soboto, prosimo pa posameznike, da se vendarle naročijo, saj tako sam postopek poteka lažje, hitreje in brez kakšnih zapletov,” opisuje odziv direktorica ZD Zagorje ob Savi Saša Bajda, ki obenem zatrjuje, da ni bojazni, da bi cepiva pri njih zmanjkalo.
V Zasavju cepljenih z vsemi odmerki 59,5% vseh prebivalcev (32.022), zasavska populacija nad 18 let je precepljena v 70 odstotkih.
Naročanje poteka prek aplikacije Z-vem
Tako Bajda kot Tomše sta opozorila, da je povpraševanje po cepljenju takšno, da so morali v obeh zdravstvenih zavodih že začeti aktivno delati na uvedbi določenih novosti.
| TRBOVLJE: Danes in tudi v prihodnjih dne ZD Trbovlje organizira dve cepilni mesti. Naročanje je do nadaljnjega možno preko telefonske številke (namenjene izključno temu) 03 62 08 247, in sicer vsak četrtek in ponedeljek med8. in 11. uro. |
V ZD Zagorje ob Savi pripravljajo posebno zgibanko, na katero bodo zbrane vse pomembne informacije, vključno z najbolj iskanimi glede dni in ur cepljenja, prav tako že deluje namenska nova telefonska številka za naročanje na cepljenje.
| ZAGORJE: Telefonska številka za naročanje na cepljenje je 041 643 873, deluje od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 17.00 in 19.30. |
Ravno danes pa bodo za skupno mizo sedli tudi v ZD Trbovlje ter glede na izkazan interes iskali rešitve, kako ljudem in samim sebi olajšati samo izvedbo cepljenja. “Načrtujemo uvesti še kak drug način naročanja, poleg uveljavljenega preko aplikacije Zvem.”
Zasavje: V vrsti stali tudi po 3 ure, ponekod celo zmanjkalo cepiva
Trboveljski občinski svetniki bodo danes obravnavali resolucijo, po kateri bo mesto Trbovlje razglašeno za “območje svobode za LGBTIQ+ osebe”, torej za območje, v katerem se lezbijke, geji, biseksualne, transspolne in interspolne osebe naj ne bi počutili nesprejeto ali celo osovraženo, temveč enakovredno sprejeto.
Občina Trbovlje ob tem jasno sporoča: “Ne odobravamo nestrpnosti na področju drugače mislečih,” in podpira stališče Evropske unije: “Pri nas JE prostor za strpnost in za različno misleče, je prostor za vrednote kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracij in enakosti, ni pa prostora za nestrpnosti in diskriminacijo oseb LGBTIQ+.”
Razlog, da Občinski svet Občine Trbovlje sploh obravnava omenjeno resolucijo tiči v dejstvu, da je z resolucijo Evropskega parlamenta bila Evropska unija marca letos razglašena za “območje svobode za LGBTIQ+ osebe”. Sprejeli so jo (tudi) v smislu odgovora EU na vse več sovražnega govora javnih oblasti in izvoljenih uradnikov, in na stanje na tem področju, ki je eskaliralo zlasti na Poljskem in na Madžarskem oziroma, ker je ponekod v Evropi (tudi z razglašanjem t.i. območij brez LGBTIQ ideologije) zaznan zaskrbljujoč trend pogostih incidentov proti lezbijkam, gejem, biseksualnim, transspolnim in interspolnim osebam.
| Resolucijo je podprlo 492 evropskih poslancev, 141 jih je bilo proti in 46 vzdržanih. Pridružuje se ji Občina Trbovlje, ki bo dokument posredovala Evropskemu odboru regij ter predstavniku občin in regij na ravni EU. |
Med najodmevnejše in najbolj prepoznavne dogodke, ki jih pripravlja zelo dejavna gejevska in lezbična skupnost v Sloveniji sodi vsakoletna junijska Parada ponosa v Ljubljani z namenom ozaveščanju o istospolno usmerjenih, decembra pa že vrsto let poteka Festival gejevskega in lezbičnega filma.
Lana Gobec, vodja organizacije Legebitra, poudarja, da se z resolucijo posamezna občina zaveže k sprejemanju politik, ki spodbujajo in ščitijo pravice tudi LGBTIQ-ljudi in s tem daje pomemben signal družbi, da je prihodnost v zagotavljanju enakih možnosti vseh ter ne v izključevanju neke družbene skupine. “Še posebej v časih, ko vidimo, da se tako pri nas kot drugod po Evropi poskuša vračati politika sovraštva in razdvajanja, je to za občutek varnosti in vrednosti neke osebe lahko zelo pomembno,” opisuje predstavnica LGBTIQ+ skupnosti, k čemur podobno pritrjujejo tudi na Občini Trbovlje. “S sprejeto Resolucijo bi na simbolen način sporočali, da smo strpna in tolerantna lokalna skupnost do drugače mislečih. Naj bodo Trbovlje odprto in strpno mesto, prav tako pa tudi vsi, ki v njem živimo.”
Po tem, ko je prejšnji teden odjeknila novica, da so se pojavila štiri okužbe v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake, od tam sedaj prihajajo spodbudne vesti. Med štirimi, ki so bili okuženi s koronavirusom, a asimptomatski je danes v rdeči coni le še eden.
“Nobeden od okuženih stanovalcev ni potreboval bolnišničnega zdravljenja, pa tudi dodatno zdravniška pomoč ni bila potrebna. Zaenkrat vsi prebolevajo COVID-19 z zelo blagimi znaki, brez večjih zdravstvenih problemov,” je povedala direktorica Eberlovega doma na Izlakah Mateja Černi. V torek so že trije zapustili rdečo cono.
Černijeva je prepričana, da je prav velika precepljenost stanovalcev pripomogla k blažjemu prebolevanju bolezni, prav tako pa so tudi njihovi pravočasni in ustrezni ukrepi, da se virus ni še bolj razširil. Sicer je med v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake 96 odstotkov stanovalcev in 65 odstotkov zaposlenih že precepljenih.
Med kandidati za vstop v Državni zbor je na zadnjih volitvah nekaj stolčkov pripadlo oblikovalcem politike, ki delujejo na območju Zasavja in tudi v sosednjih Radečah. To so Rudi Medved, Soniboj Knežak, Primož Siter, Ivan Hršak in Matjaž Han; slednji edini Posavec, prvi štirje pa Zasavci. Preverili smo višine njihovih poslanskih plač in pobrskali, kaj jim glede na njihovo funkcijo v Državnem zboru še pripada.
Glede na septembrsko plačo je po podatkih državnozborske službe za odnose z javnostmi edini, ki je presegel 5.000 evrov (bruto) plače Ivan Hršak, med bruto plačo Matjaža Hana in Rudija Medveda (oba tik pod petimi tisočaki) je sto evrov razlike, na repu pa sta Soniboj Knežak s slabimi 4.300 evri in Primož Siter kot najmanj plačan zasavski poslanec s skoraj 4.000 evri.
| Ime in priimek poslanca | Bruto plača – september 2021 /vir:DZ |
| Ivan Hršak | 5.071,86 € |
| Rudi Medved | 4.998,36 € |
| Soniboj Knežak | 4.296,02 € |
| Primož Siter | 3.971,04 € |
| Matjaž Han | 4.895,47 € |
Ivan Hršak, foto: DeSUS
Poslanke in poslanci v Državnem zboru ne prejemajo dodatkov za članstvo v delovnih telesih Državnega zbora, temveč so na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) uvrščeni v skupine in plačne razrede (PR) glede na stalne dolžnosti v Državnem zboru in delovnih telesih. “Na podlagi ZSPJS poslankam in poslancem ne pripadajo dodatki, razen dodatek za delovno dobo,” pojasnjujejo na Službi za odnose z javnostmi v Državnem zboru. Tako kot vsi ostali zaposleni v Republiki Sloveniji pa imajo tudi poslanci pravico do drugih osebnih prejemkov in povračil.
Malico in povračilo stroškov prevoza tako dobijo poleg navedene bruto plače. Je pa plača posameznega poslanca odvisna od funkcije, ki jo zasedajo in od delovne dobe. In kakšne funkcije imajo zasavski poslanci?
Rudi Medved
Za obračun plače se jim obračunava povprečna mesečna delovna obveznost v trajanju 174 delovnih ur.
Matjaž Han, foto: SD
Poslanec si lokacijo za poslansko pisarno ali delavca, ki bo zanj v poslanski pisarni opravljal strokovno-administrativno delo, izbere sam, nato pa Državni zbor nadaljuje vse potrebne postopke v zvezi s pogodbami in plačilom.
Stroške (v višini 180 evrov) za pisarno krije Državni zbor in jih ne prejme poslanec direktno.
Možnosti uporabe službenega stanovanja ne koristi noben izmed omenjenih petih poslancev, na vprašanje, ali imajo zasavski poslanci službene mobilnike in službene računalnike, pa iz Službe za odnose z javnostmi Državnega zbora niso direktno odgovorili, temveč le zapisali: “Poslanci imajo pravico do uporabe službenih mobilnih telefonov in službenih računalnikov.”
Soniboj Knežak
Zasavski poslanci, ki so nekateri prvič, nekateri že po predhodnih mandatih, nastopili svoje funkcije z 22. junijem 2018, za svojo funkcijo prejmejo tudi poslanski dodatek za delo na svojem volilnem terenu – gre za od 500 do 800 evrov, odvisno od tega, koliko je njihovo bivališče oddaljeno od Ljubljane.
Primož Siter; foto: DZ RS
V sklop mesečnega pavšalnega zneska za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti se štejejo priprava in distribucija gradiva, stroški ob organiziranju sej in razgovorov v volilni enoti, obveščanje preko medijev in predstavitev v medijih, stroški tiska letakov, prenočevanje, dnevnice idr.
In, ker nikakor to ni majhen znesek, bomo zasavske poslance povprašali, kaj so v zadnjih mesecih s tem zneskom “kupili”.
