V Inštitutu 8. marec so zadnje leto pripravljali predlog redefinicije kaznivega dejanja posilstva. Pred dnevi pa se je na vseh upravnih enotah pričelo zbiranje overjenih podpisov za zakonsko spremembo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja pod geslom SAMO JA POMENI JA.
Predlagana sprememba se nanaša na zakonska člena glede kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja, ki trenutno temeljita na modelu prisile, pri katerem pravno gledano ne gre za posilstvo, v kolikor storilec ne uporabi sile. Gre za pravno dikcijo, ki je nesprejemljiva, zato predlagajo uvedbo modela afirmativnega soglasja “ja pomeni ja”, v katerem je za spolni odnos potrebna svobodna privolitev. Takšna ureditev ustrezno zaščiti žrtve in omogoča učinkovit pregon storilcev.
Od individualnih izpovedi do strukturnih sprememb
S triletnim zamikom od gibanja #metoo se je na Balkanu zgodilo gibanje #nisamtrazila, v katerem so se o svojih izkušnjah spolnega nadlegovanja oglasile igralke in novinarke. V Sloveniji že od leta 2018 v Inštitutu 8. marec preko kampanje #jaztudi zbirajo pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju, pripravili pa so tudi predlog redefinicije kaznivega dejanja posilstva. Zavzemanju za družbo z ničelno toleranco do spolnega nadlegovanja in nasilja se pridružujemo tudi v Zasavju.
Podpisi se že zbirajo o vsej Sloveniji
V Inštitutu 8. marec bodo podpise o spolnem nadlegovanju in nasilju zbirali po upravnih enotah naslednjih 60 dni. Pri tem se jim pridružujejo tudi v Trbovljah, Hrastniku, Litiji in Zagorju ob Savi in dodajajo: »Priključitev k akciji zbiranja podpisov je nekaj povsem samoumevnega. Vsa pričevanja, zgodbe, ki se pogumno razkrivajo in ni jim konca, kličejo po odločnem zaključku in spremembah. Družba je prežeta s spolnim nasiljem v vseh njenih porah. Pa se pogosto zdi, da je obstoječa zakonodaja simptom patriarhalne kulture in iz nje izhajajoča ravnanja uradnih oseb le podaljšana roka nasilja, ki ščiti storilce in obsoja žrtve. Izkušnje z nasiljem prvič, izkušnje z nasiljem drugič, ko si upaš spregovoriti. Dovolj je žrtev na zatožni klopi. Da je žrtev tista, ki mora dokazovati aktivni upor. Če je otrpnila, se je strinjala. Pa si se upirala? Kaj si oblekla? Si vpila? Pokaži modrice. Odgovori na vprašanja. Dovolj je gledanja, ocenjevanja, objektiviziranja, sugeriranja. S pridružitvijo pozivom k strukturnim spremembam želimo soustvarjati spodbudno in varno okolje, ki bo žrtve opogumilo in storilce kaznovalo. Toliko zgodb še ni bilo povedanih in želimo jih slišati.«
Pomembno se jim zdi, da se akciji v lokalnem okolju pridružujejo tudi številne nevladne organizacije: Društvo prijateljev mladine Trbovlje, Mladinski center Zagorje ob Savi, Kliše Klub – klub litijskih in šmarskih študentov, Društvo Rast Hrastnik, Zmajeva luknja Hrastnik in Mladinski center Hrastnik.
Koordinatorke akcije v Zasavju ob tem pojasnijo: Podpise se lahko zbere na dva različna načina: osebno na upravni enoti ali z elektronskim podpisom. Pomembno pa je, da fizično overjeni podpisi najdejo pot do Inštituta 8. marec. Na njihov naslov ga podpisnice in podpisniki lahko pošljejo sami, ali pa oddajo v nabiralnike oziroma sedeže nevladnih organizacij v Zasavju, ki so aktivno podprle zbiranje podpisov:
Trbovlje: Društvo prijateljev mladine, Trg svobode 11 (Rudarski dom), v nabiralnik ali osebno, med delovniki od 8.00 do 14.00
Zagorje ob Savi: Mladinski center Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 48, v nabiralnik.
Hrastnik: Zmajeva luknja, Trg borcev NOB 12, ponedeljek in torek med 16.00 in 17.00
Mladinski center Hrastnik, Naselje Aleša Kaplje 9a, od ponedeljka do petka med 9.00 in 15.00
Društvo Rast, Novi log 19 e, v nabiralnik
Litija: Stara šola, Valvazorjev trg 15, od torka do petka med 10.00 in 18.00.
Več informacij o samem zbiranju podpisov in zakonu lahko najdete na spletni strani www.samojapomenija.si.«
OZPM in KRC Hrastnik
Litija
»V našem zdravstvenem domu dajemo velik poudarek zaposlenim. Prepričani smo, da se še posebej na področju zaposlovanja s pomočjo družbene odgovornosti povečujejo pripadnost, vključenost, udeležba, inovativnost in morala zaposlenih. Manj je absentizma in fluktuacije, izboljšata se varnost in zdravje zaposlenih. Vse to je pomembno tudi zato, ker prinaša boljši odnos z lokalno skupnostjo, zmanjšuje stroške, veča ugled zavoda, pripomore pri zadovoljstvu uporabnikov,« pravi Franci Čeč, direktor ZD Radeče in dodaja, da je skrb za zaposlene še posebej pomembna v času epidemije koronavirusa: »Naše delo se je v tem času močno spremenilo. Zavedamo se, da je bitka s koronavirusom tek na dolge proge in da še potrebujemo fizično in psihično kondicijo. Za zaposlene tako vsak dan na naši spletni strani objavimo članek s področja pozitivne psihologije, s čimer želimo spodbujati samozavest, optimizem, upanje in psihološko odpornost.«
Pomemben del planov za prihodnost bo vsekakor iskanje novega energenta za ogrevanje, kar je prav področje novega direktorja kot energetika. Plinskim kogeneracijam v naslednjih letih poteče deklaracija, prvi že čez štiri leta, kar pomeni da bodo vse manjše subvencije pri proizvodnji elektrike in bo finančna računica slabša za uporabnike. Možnost je, da bi se ogrevali le s plinom, kot v Hrastniku ali pa bodo iskali še druge alternative, ki bodo okoljsko in cenovno sprejemljive – tako za mesto, lastnika in občane. Nikakor pa ni govora o sežigu odpadkov, zagotovi Trotovšek.
V letošnjem letu bo na komunalnih dejavnostih za dober milijon evrov investicij. Iz naslova oskrbe s pitno vodo bodo večje obnove: Obnova LK Kamnikar – Logar, vrednost 64.000,00; Obnova cevovoda Rovte – Žuža, vrednost 64.000; Obnova LK Spar – Ahac, vrednost 35.000,00. Podoben skupni znesek bo namenjen tudi kanalizaciji in centralni čistilni napravi, kjer bodo večje obnove slednje: Obnova LK Kamnikar – Logar, vrednost 80.000,00; Obnova KA Neža 27b – Vreskovo 22a, vrednost 95.000,00; Obnova LK Spar – Ahac, vrednost 67.000,00. Skoraj 300 tisoč evrov bo namenjenih če za oskrbo s toplotno energijo na območju LK Kamnikar – Logar, ter prestavitvi vročevoda in toplovoda na Savinjski cesti.