“Roboti niso znanstvena fantastika, roboti so že tu, niso nadomestek, so nova vrsta,” je poudarila vizualna umetnica Maša Jazbec na 9. mednarodnem festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki te dni poteka v Delavskem domu Trbovlje.
Umetnost, znanost in tehnologija
Pet robotov, ki rišejo portrete obiskovalcev, bežeči stol, Arabeska – kinetična umetnina, ki izhaja iz zgodbe o Frankensteinu in alkimističnem laboratoriju, simulator letenja MIG21, računalniška igrica Perkmandeljc Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, hobotnica, ki bere misli, Bird Song Diamond Mimic, instalacija, ki obiskovalcem omogoča, da se preizkusijo v ptičjem petju in izkusijo kompleksnost učenja novega jezika, so le nekateri projekti na festivalu, postavljeni na ogled in preizkus obiskovalcem.

Namen festivala je namreč na zanimiv in interaktiven način približati novomedijsko kulturo 21. stoletja širšemu občinstvu, mu predstaviti drugačne možnosti uporabe novomedijske tehnologije in njeno povezavo s klasičnimi vizualnimi tehnikami.
Tehnologija ni namenjena le krajšanju časa, je uporabna, nas opolnomoči
Špela Pavli Perko
Poleg razstavnega programa bo v soboto na sporedu tudi simpozij, na katerem bo vodja programa Trbovlje novomedijsko mesto Zoran Poznič med drugim predstavil, kako skušajo skozi delavnice in izobraževanja približati novomedijsko umetnost.
“Ljudi želimo informirati s sodobnimi dosežki v tehnologiji, znanosti in umetnosti. Želimo pokazati, da je večina tehnologije uporabna, da nas opolnomoči in ni namenjena le krajšanju časa, ne gre za igrače,” je pojasnila Špela Pavli Perko, programski vodja v DDT.
‘Srčna rana’ – propadajoči stolp na Kumu
Poznič bo na simpoziju spregovoril tudi o mreži centrov raziskovalne umetnosti, ki jo vzpostavljajo v Sloveniji, o ohranjanju kulturne dediščine in ‘srčni rani’ Delavskega doma Trbovlje, televizijskem stolpu na Kumu, ki ga že nekaj časa neuspešno poskušajo dobiti v uporabo in upravljanje.
“Res bi bilo škoda, da bi stolp propadel, mi bi v njem radi uredili center novomedijski umetnosti, rezidence, tudi novomedijski muzej, v njem bi svoje mesto dobil Laibach,” pravi Špela Pavli Perko.
Fotogalerija:











Luka »obrajta« dobro glasbo in preposluša ogromno različnih CD-jev od Avsenika, rock and rolla, filmske glasbe, klasike, novodobne glasbe, odvisno od njegovega razpoloženja. Na slovenski glasbeni sceni najbolj ceni glasbeni legendi Jožeta Privška in Mojmirja Sepeta, med tujimi glasbeniki pa občuduje ameriškega pevca jazza, soula in bluesa Raya Charelsa.
Luka se z glasbo ukvarja tako kot izvajalec, še raje kot avtor, kjer ima proste roke in lahko izrazi vse svoje občutke. »Imam ogromno idej in želja za pisat, posnet, delat. Najbolj uživam, ko nekaj napišem, posnamem in če vse skupaj dobro izpade, potem je to res užitek poslušat.«
To ljudsko glasbilo, ki je v zadnjem času izjemno popularno med mladimi, je eno redkih, ki ga Luka nima rad in ga niti ne igra. Zdi se mu, da je idealno za »fast food music«, ki ga sam ne zagovarja, čeprav se zaveda, da je tisto, kar se danes dobro prodaja. Ne razume tudi tega, da se glasbenik za vikend zapre v studio, posname komad in to je to. Sam pravi: »Meni lahko pesem tudi tri leta leži v predalu, ampak dokler je ne bom začuti, da bo taka, kot po moje mora bit, je ne bom »vleku« ven.«
Skupina Lagard
V tretjem nadstropju je prosto še edino stanovanje nadstandardnega objekta v samem centru mesta. Veliko je dobrih 109 kvadratnih metrov in orientirano proti jugozahodu. Ker bo štirisobno stanovanje zadnje, ki ga bo trboveljsko podjetje prodalo, so za kupca pripravili posebno presenečenje, je obljubil Branko Božjak iz Rudisa.
Bistveno je, da se stanovalci v svojem domu počutijo dobro, verjamejo na Rudisu, zato so poleg posebne pozornosti pri izbiri materialov vgradili tudi talno gretje, ki omogoča prijetno toplino celega stanovanja, brez radiatorjev.
Varnost
Makadamsko cesto, ki je Zagradčanom dolga leta zlasti pozimi povzročala sive lase, bo nadomestila 3 metre široka, z bankinami in odvodnjavanjem urejena asfaltna cesta. »Mogoče je to malenkost za nekoga, teh 100 metrov asfalta, a za prebivalce, ki živijo tu je to velika pridobitev,« je dejal župan Radeč Tomaž Režun.
V Svibnem so pridobili varčnejše in okolju prijaznejše luči, hkrati pa bo močnejša razsvetljava pripomogla k večji varnosti v naselju. »Brez razumevanja sovaščanov, ki so odstopili svoja zemljišča za te luči, vse skupaj ne bi moglo tako dobro izpasti,« pravi Primož Knez, predsednik KS Svibno.
Omenjeni investiciji sta del načrta občine, da finančna sredstva delijo tudi izven centra mesta: »Denarna sredstva poskušamo kar se da enakomerno porazdeliti po celi občini, tudi na malo bolj odročnih krajih izven Radeč,« je dejal župan.





Lani je prvo nagrado osvojil Matej Pušnik, ki je prepričal s serijo desetih fotografij portretov z naslovom ‘Zagorje smo ljudje’.