Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je zadnjo večjo raziskavo o tobaku, alkoholu in drugih drogah opravil leta 2023. V njej so ugotovili, da je polovica Slovencev, starih med 15 in 74 let že posegla po tobačnem ali nikotinskem izdelku. 20 odstotkov jih kadi redno. V Zasavju je bilo v enakem starostnem razponu 30 odstotkov sodelujočih v raziskavi kadilcev. Delež teh, kot so nam povedali na NIJZ, je večji kot v letih 2012 in 2018.
Ob svetovnem dnevu brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, pri NIJZ opozarjajo, da so mladostniki bolj dovzetno za razvoj zasvojenosti kot odrasli. “Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tveganje za uporabo drugih psihoaktivnih snovi. Mladostništvo je tudi ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na miselne sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti,” opozarjajo.
Skrb vzbujajoči so rezultati taiste raziskave, kjer so ugotovili, da je 40 odstotkov 16-letnikov v zadnjih 30 dneh uporabilo vsaj en tobačni ali nikotinski izdelek. Kajenje, pravijo na NIJZ, se običajno začne med najstniki in mladini odraslimi. “Tudi starost ob prvem kajenju cigaret se v zadnjih desetletjih znižuje.”
Po 25. letu skoraj ni več začetkov kajenja
Mladostniki in mladi odrasli so torej tisti, ki začnejo s kajenjem tobaka, zaključujejo na inštitutu. “Po zadnjih dostopnih podatkih za Slovenijo je skoraj dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili tobak, prvič kadilo že pred polnoletnostjo, in 99 odstotkov pri 25. letih ali manj. Po tem letu starosti torej praktično ni več začetkov kajenja tobaka.” Ob tem dodajajo še en zaskrbljujoč podatek: med mladostniki, starimi od 11 do 18 let, uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov narašča.
Da bi želeli opustiti kajenje, je leta 2023 odgovorilo skoraj 60 odstotkov kadilcev. Pri NIJZ so pripravili napotke, kako lažje opustiti to navado oziroma odvisnost. “Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov želi prenehati z njihovo rabo, toda le redki so zares sposobni za ta korak, še posebej, če poskušajo prenehati sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali uporabo drugih izdelkov z nikotinom in pri tem potrebujejo pomoč, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom.” V okviru njihovega inštituta deluje brezplačna telefonska številka 080 2777. Na številki lahko vsakdo dobi informacije o opuščanju kajenja ali pa se dogovori za pomoč pri opuščanju preko telefona.
Po 12 urah je oskrba s kisikom že boljša
Pa si poglejmo, kaj se po premagani zasvojenosti zgodi s telesom. Po podatkih NIJZ se že po 20 minutah brez nikotina izboljša ritem srca, po 12 urah se raven ogljikovega monoksida v krvi zniža in oskrba s kisikom se izboljša. Približno po dveh tednih se zmanjša tveganje za srčni infarkt in izboljša pljučna zmogljivost. Po enem mesecu je opaziti manj dražečega kašlja in lažje dihanje. Tveganje za koronarno srčno bolezen se zniža po enem letu, tveganje za možgansko kap se približa možnosti nekadilcev po 5 letih. Desetletje po prenehanju je tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcih. Prav tako se zmanjša tveganje za raka ustne votline, grla, požiralnika, sečnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke.
