29. 11. 2016

Pred tremi leti je poveljstvo gasilske zveze Zasavje prevzel poveljnik Sandi Draksler. Z gasilstvom je bil povezan že od malih nog – in to dobesedno – živel je namreč praktično nad gasilskim domom v Hrastniku. V prvem razredu osnovne šole je pristopil k društvu Mladi gasilec, kasneje pa postal še član Prostovoljnega gasilskega društva Hrastnik mesto.

V času svoje gasilske kariere ste opravljali že marsikatero funkcijo. Kako vas je pot pripeljala do gasilskega poveljnika za zasavsko regijo?

Gasilstvo me spremlja že od nekdaj. Po pristopu k PGD Hrastnik mesto sem postal operativni gasilec, kasneje še višji gasilski častnik, leta 2013 sem prevzel funkcijo regijskega poveljnika, ki pa jo bom leta 2018 predal naprej. V trenutnem obdobju je za vodenje regije odgovorna gasilska zveza Hrastnik, v naslednjem mandatu bo vodstvo prevzela druga gasilska zveza. Ni pa nujno, da predsedstvo in tudi poveljstvo izhajata iz iste gasilske zveze.

Kako ocenjujete pripravljenost in opremo zasavskih gasilcev? Se lahko primerjate z ostalimi slovenskimi regijami?

Gasilstvo v zasavski regiji je povsem enakovredno ostalim v Sloveniji. Poudarek na opremljenosti se je pokazal predvsem v zadnjih letih, posluh so pokazali tudi župani vseh treh zasavskih občin. Vsi operativni gasilci so danes opremljeni z ustrezno osebno varovalno opremo, katera je potrebna za primer požara.

“Tudi na splošno je Slovenija kar se tiče gasilske opreme zelo dobro opremljena v primerjavi z nekaterimi drugimi državami.”

Gasilci so pripravljeni, oprema je dobra. Kje pa zasavsko gasilstvo potrebuje več?

Pridobitev bi bil zagotovo poligon za urjenje gasilcev, namenjen praktičnim vajam. Vsaka regija v Sloveniji, naj bi imela en takšen poligon. Poligon naj bi omogočal vaje na stolpu za reševanje iz višin, vaje za notranje napade, delo z motorno brizgalno, vaje za tehnične nesreče, možnost izvedbe tekmovanj, … Poligon bi lahko zgradili v obdobju naslednjih 5 do 10 let. Treba je poiskati ustrezno površino in izpolniti zahteve za gradnjo. Polovico sredstev za izgradnjo poligona morajo zagotoviti regije, polovico zagotovi gasilska zveza.

V gasilstvu bom zagotovo ostal, saj z njim rastem in živim že 36 let.

Kako zasavski gasilci sodelujete med sabo?

Sodelovanje na splošno, sploh pa v primerih izrednih dogodkov, požarov je zelo dobro. Skupno sodelujemo pri gasilskih vajah, tekmovanjih, pri nesrečah. Ko so se zgodile večje nesreče, kot je bila žled, večja neurja, smo vedno pripravljeni pomagati en drugemu. Pomagamo si tako z opremo, kot z gasilci, v kolikor je to potrebno.

Zataknilo se je le pri nakupu avtolestve.

Za nakup avto lestve so aktivnosti potekale že od leta 2008. V tem času je bilo storjenih kar nekaj aktivnosti, vendar pa ni bilo skupnega soglasja. Gasilska zveza Zagorje je leta 2014 odstopila od skupnega projekta, GZ Trbovlje in GZ Hrastnik pa sta pod okriljem vodstva obeh občin zadevo speljali do konca. Gasilci GZ Hrastnik smo se strinjali, da naj bo avtolestev stacionirana v Gasilskem zavodu Trbovlje, kjer so dnevno prisotni poklicni gasilci.

Industrijsko zasavsko okolje je vplivalo tudi na oblikovanje gasilskih enot. Kako pa je danes?

V Zasavju je, glede na število gasilskih društev, največ industrijskih gasilskih enot, kar 8 od skupno 31 društev v Zasavju. Težava je v zapiranju podjetij, zaradi katerih so te enote sploh bile ustanovljene. Podjetja v enote ne vlagajo več, člani društev so se zaposlili drugje in so društva, ki delujejo samo še na papirju.

Industrija pa kljub zapiranju delno še vedno obratuje in problem je, ker operativnih gasilcev v teh industrijskih enotah skoraj ni več. Torej, če pride do nesreče, reševanje prevzamejo teritorialna društva. V takih primerih gre za povsem specifične nevarnosti, katere so obvladali člani teh industrijskih enot. Podjetje je potrebno dobro poznati, da lahko varno posreduješ.

Gasilci ste na kraju nesreče, izrednih dogodkov običajno prisotni prvi. Kaj pa menite o statusu gasilcev v Sloveniji?

Status gasilcev opredeljuje Zakon o gasilstvu, pripravlja se tudi sprememba zakona. Res je, da je vse delo prostovoljnih gasilcev povsem prostovoljno. Predlog je, da bi se za gasilce upoštevala delna bonifikacija na delovno dobo. Glede na situacijo v državi menim, da je to bolj malo verjetno, da bo predlog pristal na plodnih tleh. Bi bilo pa prav, da bi bili prostovoljni gasilci na takšen način stimulirani za svoje delo, kot največji in najzanesljivejši člen sistema zaščite in reševanja v državi, na katerega lahko računaš kadarkoli. Upam, da nam to enkrat uspe.

“Priznam pa tudi, da je število operativnih gasilcev rahlo napihnjeno. Tista realna številka je nekoliko manjša, tudi v zasavskih društvih se na tekmovanjih, sestankih, reševanjih običajno srečujemo eni in isti.”

Imate v spominu kak primer reševanja, s katerim ste se srečali v zadnjem času in so bile razmere še posebno težke?
Letos je bilo obsežno neurje v Hrastniku, kjer sem kot član PGD Hrastnik mesto, usmerjal ekipe na terenu. Sprejemal sem klice iz ReCO Trbovlje v PGD Hrastnik mesto, klice občanov in koordiniral, usmerjal gasilske ekipe na terenu. Reševalna akcija je uspela!

Sicer pa se v zadnjem času s težkimi razmerami nisem neposredno srečal. Naloga regijskega poveljnika je namreč, da v hudih razmerah, ko so aktivirane vsaj dve gasilski zvezi in pa štab za zaščito in reševanje zasavske regije, iz štaba koordinira gasilske enote na terenu.

Z letom 2018  se bo iztekla vaša funkcija regijskega poveljnika. Kaj boste počeli v prihodnje?

Res je, obeta se menjava vodstva. Že konec leta 2017 se bodo s strani zveze pripravljali razpisi, potekali bodo izbirni postopki za kandidate, vse se pripravlja že vnaprej, ne tik pred zdajci. Zagotovo bom ostal član PGD Hrastnik mesto, kjer bom vključen v poveljstvo, pa najverjetneje tudi v poveljstvo GZ Hrastnik, rad bi se vključil tudi v komisije GZS. Z gasilstvom je pač tako – ko prideš enkrat noter, ne greš več iz njega.