Vse več za socialo, manj za investicije
Vse več občanov Trbovelj je upravičenih do subvencije najemnine, ki jo določi Center za socialno delo. Občina lahko le poravna račun, a ne le to, dolžna je poravnati tudi njihove dolgove za najemnino in stroške.
“Za nekoga, ki prejema 150 evrov subvencije za najemnino, občina v enem letu plača 1.800 evrov, država pa zanj prispeva 465 evrov. Za bivanje 30 oseb v posebnih domovih občina Trbovlje v enem letu plača 257.000 evrov, kar je 8.566 evrov za eno osebo na leto. Za to osebo od države prejmemo pičlih 465 evrov, ne moremo pa niti preveriti zneska, ki ga moramo poravnati. Podobno je pri plačilu vrtcev, oskrbe v splošnih domovih, …” nepravično financiranje občin na primerih pojasnjuje trboveljska županja Jasna Gabrič.
Malim občinam se splača, velikim zmanjkuje
Občine zato bijejo plat zvona! Razlike v njihovem financiranju so namreč čedalje večje. Pri tem pa so večinoma bistveno na slabšem večje, urbane občine, z več najemniškimi stanovanji, z več javnimi stavbami, … ki jim čedalje večji del proračunov odžirajo socialni transferji. Številnim manjšim, podeželskim občinam pa tak sistem ustreza.
Prav zaradi tega se problematika ne more reševati v smislu “občine, zmenite se med seboj”, pravi Gabričeva, temveč v okviru pristojnega ministrstva.
Zastarela formula za izračun primerne porabe
“S temi izračuni želimo opozoriti državo, naj za obveznosti, ki jih predpisujejo občinam, zagotovijo tudi denar, potreben zanje. Verjamem, da se bodo nekatere občine branile v smislu mi imamo več cest, zato moramo dobiti več denarja. In ga dobijo več, saj je tako v formuli. Mi pa trdimo, da bi bilo v to formulo potrebno dodati tudi socialne transferje, ki povzročajo velike razlike med občinami,” poudarja Gabričeva.
