Rad bi še marsikaj naredil, a kot najemnik nima smisla, nam zaupa dolgoletni zasavski gostinec. »Sem že rekel, da bom zaključil, pa grem drugam. Konec koncev pa, zakaj bi rinil drugam, saj delamo, saj tudi to kar je, …« Želja po boljšem in večjem pa seveda ostaja.
»Ni tisto, da bi se usedel v avto, dal kravato gor, pa kovček v roko in prišel samo po denar.«
Ne le gostinec, za lasten posel moraš biti tudi podjetnik, kar Branko Psarn dokazuje že skoraj dve desetletji. Vse se da, je prepričan, »treba je biti malo bolj priden, trmast, vztrajen … samo po sebi nič ne pride.«
Začetek je bil težak, se spominja in ponovil ga več ne bi. Leto, dve sta z ženo delala cele dneve. Ko pa je vendarle šel domov, je bil z mislimi v lokalu. Prvi pogoj za takšno delo je podpora družine, po drugi strani pa je težko delati z družino, pojasni: »prepir se pogosto prenese tudi domov«.
Kaj pa je tisto, kar je v kisovško gostilno pripeljalo prve goste, in kaj, da so se znova in znova vračali, ga vprašamo. Psarn pravi, da gre za sposobno osebje, ki z nasmeškom na obrazu postreže prav slehernega gosta. Velik zalogaj je iskanje kadra, ta v Našem hramu ostaja že od začetka enak, poudari Psarn: »imamo korektne odnose, pomagamo drug drugemu.«
Dunajc mora biti
»Danes pa bi bili vsi umetniki, ko gledamo šove po tv,« malce kritično doda in pove, da moraš ponudbo prilagoditi okolju, kjer delaš. »Krožnike, pri katerih samo veš, da si nekaj jedel, nisi se pa najedel, je težko prodajati.« Vseeno pa prizna, da so spremembe dobrodošle in da je trendom vendarle treba slediti.
Zasavski krčmar mladim podjetnikom polaga na dušo: »Treba je vztrajati, za vse prijeti in nikoli na uro gledati, kdaj boš šel domov.« Pomembna je prava ekipa, ki ne vpraša vnaprej, koliko bo zaslužila. Najprej nekaj narediti, ustvariti, odločno pove Psarn.
»Meni je ata rekel: pazi, da ne boš knap. Če bi bil, bi bil že v penziji. Jaz sem svojim rekel, pazi, da ne boš gostinec. Ta večji ne, ta mali pa na žalost bo. Naredil je gostinsko šolo, študira naprej. Nimam želje, da bi sin prevzel, če želi kaj drugega, kar naj.«
Gregor Špajzer
Matjaž Lapi
Redno čiščenje kurilnih naprav in prezračevanje prostorov
Kakšni so znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom?
Janez Kraner
Cvetličarna na Dolu in vrt ob njej
Smeti so odgovornost tudi vsakega posameznika.
Pokličemo še na rudnik, kjer končno izvemo, da so klopi in koše postavili v začetku leta 2014. Za urejanje območja, kamor spada tudi praznjenje košev, so skrbeli vse do letošnjega poletja, ko jih je med košnjo najemnik, ki ima zemljo v zakupu od Sklada kmetijskih zemljišč, opozoril, da je območje v najemu in da zato nimajo pravice poseganja vanj, nam pojasni Urban Berger z RTH. Od takrat naprej v urejanje območja ne posegajo več. Pove nam tudi, da naj bi enak odgovor v preteklosti že posredovali tudi na Medobčinski inšpektorat.
Tehniški dan se je seveda začel z zajtrkom. Ko so učenci v miru pojedli, smo se pogovarjali o tem, kolikokrat doma zajtrkujejo, kaj za zajtrk jim je najbolj všeč, ali jim je bil današnji zajtrk po godu (jim je bil – vsem – jedli so in črn kruh in maslo, med, pa tudi mleko so pili vsi, razen enega. Da o jabolkih sploh ne govorimo!).
