Mlakarjevo stanovanje v Hrastniku – urejeno muzejsko stanovanje, ki je bilo leta 2006 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni vestnik Zasavja 5/06).
Danes je zgodba drugačna – stavba je dotrajana, omet na nekaterih delih odpada, prerašča jo plevel.
Prenos lastništva
Objekt je sicer v lasti podjetja RTH, a ima Občina Hrastnik zanj sklenjeno najemno pogodbo. Objekt je sicer na seznamu nepremičnin za brezplačni prenos s strani države na lokalne skupnosti, vendar na odgovor občina še čaka.
Obnova še letos
Projekt Dediščina industrijskih mest 20. stoletja naj bi se začel izvajati septembra letos, zaključek se pričakuje do konca novembra 2019. V sklopu projekta je predvidena obnova Mlakarjevega stanovanja oziroma celotnega objekta ter ureditev dvorišča pred objektom, so pojasnili na Občini Hrastnik.
FOTOGALERIJA:
Dejan Kramžar
Po besedah direktorja RTH Janeza Žlaka so lani vsebino odloženega materiala preverjali na petih lokacijah, tudi na Lakonci: “Na Lakonci se odlaga digestat, rezultati analize so bili b. p.. Zakonodaje, ki bi v Sloveniji urejala problematiko smradu, ni. Edino, kar lahko naredimo v tem primeru je, da digestat delno mešamo z zemljo. Komposta pa na lokacijo ne vozimo več.”
Občutki so bili fantastični. Dali so mi priložnost, ki je sploh nisem pričakoval, in jo izpeljali boljše, kot bi si sploh lahko zamislil. Tudi odziv ljudi je bil pozitiven. Vsi komentarji glede kulturnega programa in likovnih del so bili in še vedno so polni lepih in vzpodbudnih besed.
Risati si začel že v rosnih letih, a vmes to popolnoma opustil. Vse do leta 2012, ko si začel obiskovati Fakulteto za dizajn. Katera tehnika ti je najljubša in kaj najraje ponazarjaš?
Do rušenja je prišlo, ker je objekt dobesedno napihnilo in je, zaradi bližine državne ceste, postal nevaren, nam pojasni Urška Goršek Poznič z Občine Trbovlje. V interesu občine je odkup zemljišča v prihodnosti, v kolikor bo cena sprejemljiva, še izvemo.
“Kaj bom storil z zemljiščem, ne vem. Zaenkrat še nimam planov zanj,” nam na vprašanje o tem, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z zemljiščem, odgovori Miha Cerar, prokurist podjetja Vodoterm iz Radomelj, katerega last je omenjeno zemljišče. Objekt je v roke podjetja prišel na podlagi kompenzacije, bil je zastaran in drugega kot rušenje, niti ni prišlo v poštev, še pove Cerar.
Objekt in zemljišče sta postala predmet denacionalizacijskega postopka, ki je trajal preko 10 let. Nejasna lastniška razmerja in zaznamba v zemljiški knjigi o prepovedi razpolaganja z nepremičninami sta bila razloga, da občina ni vlagala v objekt, pojasnjujejo na Občini Hrastnik. Ta je bil večkrat tarča vandalizma, prav tako pa ga, kljub izkazanemu interesu, ni bilo mogoče prodati. Po dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku je občina Hrastnik leta 2013 le postala lastnica objekta, a zemljišče okrog njega ostaja v lasti države.