Izračuni v gospodarstvu za lani so pokazali pozitivno sliko in rast na različnih področjih. “V primerjavi z letom prej, ko so bili podatki res slabši, nas tokratni veselijo,” je ob rezultatih poslovanja zasavskih podjetnikov v letu 2025 povedala direktorica Zasavske gospodarske zbornice Tjaša Polc. A hkrati poudarila tudi, da so to le številke. Ob tem pa, da je za analizo gospodarstva pomembna tudi interpretacija le-teh in pogled v prihodnost. “V časih, ki prihajajo, bo potrebno še veliko iznajdljivosti in inovativnosti.” Ob tem je Polc kot primer navedla spremembe trga zaradi nemirov, ki se dogajajo okoli nas ter poudarila, da so podjetja, ki veliko vlagajo v razvoj, bolj odporna na hitre spremembe v svetu.
Tjaša Polc, direktorica Zasavske gospodarske zbornice
Ta teden so v trboveljski izpostavi Ajpesa predstavili rezultate poslovanja podjetij v Zasavju. “Gospodarske družbe tako po prihodnih na zaposlenega, neto dodani vrednosti in čistega dobička na zaposlenega po zneskih precej zaostajajo za slovenskim povprečjem,” je eno stran predstavila vodja trboveljske enote Ajpes Irena Murnc. A ni vse tako slabo. Čeprav Zasavje še vedno zaostaja, je na vseh omenjenih področjih beležilo rast. A ta je pomenila le sledenje slovenskemu povprečju, ki je v 2025 prav tako pokazalo rast gospodarstva.
Rezultati poslovanja v letu 2025
| Zasavje (€) | Slovenija (€) | |
| Neto dodana vrednost na zaposlenega | 57.900 | 67.102 |
| Neto čisti dobiček na zaposlenega | 9.443 | 13.667 |
| Povprečna mesečna plača na zaposlenega | 2.310 | 2.474 |
Vir: Ajpes, izpostava Trbovlje
Še vedno med zadnjimi regijami
“V zasavski regiji imajo še vedno zelo velik vpliv predelovalne dejavnosti,” je pojasnila Murnc. “Čeprav ugotavljamo, da v zadnjih letih poslujejo nekoliko slabše kot v prejšnjih letih. Te zaposlujejo skoraj polovico zaposlenih v regiji. A se hkrati druge dejavnosti počasi krepijo, predvsem področje komunikacijskih, računalniških in informacijskih.” V podatkih o poslovanju Ajpes kot pomembne dejavnosti zasavske regije označi še gradbeništvo in trgovino. Kot pozitivno in z doprinosom k večji stabilnosti zasavskega gospodarstva je Murnc poudarila, da šest družb, ki so lani zabeležile največji dobiček v regiji, prihaja vsaka iz drugega področja dejavnosti. Na Ajpes je poročilo o lanskem delu sicer oddalo 1.082 družb s sedežem v Zasavju.
Med 12 regijami so te družbe k skupnemu seštevku prihodkov vseh podjetij v Sloveniji prispevalo slab 1 odstotek, kar je najmanj. V njihovo blagajno se je steklo skoraj 1.400 milijonov evrov. To pa je zanje pomenilo 70 milijonov evrov čistega dobička. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom prej povišalo za 31, in sicer na 7.385.
Več zaposlenih tudi pri samostojnih podjetnikih
Zaposlovali so tudi samostojni podjetniki. Konec lanskega leta je zanje delalo 865 oseb, kar je za 8 več kot v 2024. Tudi ti so bili lani deležni višjih prihodkov. Njihov skupni dobiček je znašal 11 milijonov evrov. “V regiji imajo še vedno največji vpliv podjetniki s področja gradbeništva. Sledi jim trgovina,” je povedala Murnc.
In če je rast številk pozitivna novica, jo Polc še vedno gleda skozi padec, ki ga je zasavsko gospodarstvo zabeležilo leto prej. Podjetja so morala v zasavski regiji v zadnjih letih skozi transformacijo, ki še vedno vpliva na gospodarstvo, je pojasnila. Od težke industrije, ki je na območju prevladovala, je le-to prehajalo v druge panoge. To pa zahteva veliko prilagodljivosti, ki bo potrebna tudi v prihodnosti, je opozorila.
Sorodni članek:
Zasavsko gospodarstvo: Litija edina z rastjo, Hrastnik z največjimi padci