Če bi imeli možnost izbirati brez omejitev – bi spakirali kovčke ali bi ostali tam, kjer ste?
Glasujte in povejte, kako vi vidite najboljšo prihodnost zase.
Prejšnji teden smo v uredništvu iskali predloge za letošnje nagrajence v projektu Zlati kuolm. Prejeli smo preko 80 predlogov za turistične atrakcije in prireditve iz Zasavja. V naslednjem tednu bomo odprli spletno glasovanje, v katerem boste imeli glavno vlogo ponovno naši bralci.
| Zlati kuolm je projekt, ki ga od leta 2017 spletni portal ZON.si izvaja z namenom prebujanja zavesti o Zasavju kot o izjemni turistični destinaciji ter regiji, kjer so doma odlične in raznolike vsebine. |
Zlati kuolm v sodelovanju z lokalnim okoljem
Zelo presenečeni smo bili lani, ko smo prvič podali možnost, da predloge pošljejo bralci. Dobili smo jih kar 40. Še toliko večje presenečenje se je zgodilo letos, ko je predlogov 80. Zahtevno bo izbrati 10 na posamezno občino. Zanje boste lahko v naslednjih dneh glasovali bralke in bralci in tako pripomogli k izboru najboljših.
Naj poudarimo še ostale, ki prispevajo k uspešni zgodbi in promociji Zasavja v Sloveniji in širše. Izbor podpirajo tudi podjetja, ki jim je mar za okolje, v katerem delujejo. Za unikatne pokale poskrbijo lokalni umetniki – lani na primer jih je izdelal kovač Gaj Čuk (KLIK), letos je to delo prevzela Regina Brečko Bukovec, umetnica, ki ustvarja iz lesa. Kaj bo pripravila za zmagovalce natečaja, bo znano kmalu, vidno pa 13. septembra. ZON.si bo namreč na tradicionalni kulinarični prireditvi Funšterc, ki poteka v Hrastniku, razglasil letošnja zmagovalca.
Več kot le nagrada
Zlati kuolm torej ni samo nagrada – je poziv k odkrivanju, ponovnemu spoznavanju in spodbujanju ponosa nad lokalnim okoljem. Preko glasovanja, izbora finalistov in podelitve priznanj se tako krepi občutek povezane skupnosti, gradijo se turistične zgodbe in dviguje se samozavest regije. Zasavje je bogato – in Zlati kuolm ga pomaga opaziti in deliti.
Vas zanima, kdo je zmagal lani:
Se strinjate z izborom? Trboveljski bazen in Zagorska noč osvojila Zlati kuolm 2024!
Gladina reke Save se je od sredinega večera do včeraj popoldne zmanjšala. Kot so nam pojasnili na Agenciji RS za okolje (ARSO) pa so pomembnejši podatki pretoki vode v strugi. Te samodejne merilne postaje v Zasavju merijo v Litiji in Hrastniku. V sredo zvečer je bil tako izmerjen pretok vode v količini dobrih 56 kubičnih metrov na sekundo v Litiji in malo manj v Hrastniku.
Pretok vode v Savi (56 m³/s)
| Sreda ob 19.30 | Četrtek ob 15.00 | Petek ob 6.00 | |
| Litija | 56,2 | 53,4 | 50,8 |
| Hrastnik | 55,8 | 52,8 | 56,8 |
Vir: ARSO
Slika je bila danes zjutraj že drugačna. Čeprav je ponoči deževalo, se je pretok v Litiji še naprej zmanjševal, medtem ko se je v Hrastniku povečal. Vsako sekundo je mimo merilnega mesta v Hrastniku preteklo za 6 kubičnih metrov vode več kot v Litiji. “To je čisto običajna pot Save. Količina vode se v Savi lahko spreminja vsako uro. Pogosto gre za spuščanje vode iz elektrarn, pri katerem nastane val. Razlika takšnega vala med Litijo in Hrastnikom je 4 ure. Se pravi, če je bil val te vode ob 2. uri zjutraj v Litiji, je bil ob 6. v Hrastniku,” nam je pojasnil Janez Polajnar iz ARSO. “Med Litijo in Hrastnikom sta tudi dva pritoka, od katerih se lahko ob nalivu velika količina vode steče v Savo, kar je opazno na merilni postaji v Hrastniku.” 6 kubičnih metrov vode na sekundo je zelo veliko vode, je še pojasnil. “Približno toliko kot pretok vode v manjši reki. Tako očiten val je ob trenutno sicer nizkih vodah Save zelo opazen.
Za primerjavo lahko povemo, da je imela Sava v Litiji rekorden pretok leta 2023, ko je mimo merilnega mesta vsako sekundo teklo 2.580 kubičnih metrov vode, v Hrastniku 2.587.
V avgustu so zabeležili rekordno majhen in rekordno velik pretok Save
Zaradi prenove bosta od 25. avgusta do 1. septembra popolnoma zaprti dve cesti, in sicer v Gabrskem pri odcepu v Rovte in lokalna cesta Gabrsko – Brložnik.
Ko so na občini zapisali na svoji spletni strani, je zapora potrebna zaradi prenove, ki vključuje tudi rušitev stanovanjskih objektov na odseku ter zaradi gradnje novega mostu preko Trboveljščice. Obnovili bodo tudi priključek ceste pri odcepu v Rovte na regionalno cesto Latkova vas – Trbovlje.
Dostopi do pokopališča in nekaterih hiš bodo onemogočeni
Ob tem pa opozarjajo še, da bo prekinjen dostop do pokopališča Gabrsko ter tudi do stanovanjskih objektov na naslovih s hišnimi številkami od 46 do 48, 57b in do stanovanjskega naselja na Keršičevem hribu.
Obvoza do pokopališča sta možna s strani Marija Reke preko Knezdola ter s strani centra Trbovelj preko Kleka. Prav tako bo prek Knezdola in Kleka možno dostopati tudi do naselij. Obvozi naj bi bili označeni, njihova dolžina pa od 5 do 11 kilometrov. Za pešce bodo uredili koridor na regionalni cesti, ki jih bo nato usmeril na javno pot do novega pokopališča.
V Trbovljah bo do konca septembra zaradi prenove toplovoda zaprta tudi odsek ceste na lokaciji Novi Dom. Več o tem smo pred dnevi napisali TUKAJ.
Do konca leta bo zaprta ta cesta:
842 kmetij v Zasavju je specializiranih za rejo goveda. Številka predstavlja dobrih 40 odstotkov vseh kmetij v regiji. Tem sledijo tisti, ki se ukvarjajo s splošnim poljedelstvom, rejo koz in ovc ali pa živinorejo kombinirajo z gojenjem rastlin. Najdejo se tudi specializirani vinogradniki, sadjarji in pridelovalci citrusov.
Danes kmetij več kot pred 10 leti
Letos se je do konca junija s kmetijstvom ukvarjalo 2.357 gospodarstev, kar je 10 več kot pred desetimi leti.
| 2015 | 2025 | |
| Število kmetijskih gospodarstev v Zasavju | 2.347 | 2.357 |
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)
Ker je obdobje desetih let dolgo, smo pogledali še malo vmes. Število kmetij je od leta 2015 raslo in pred petimi leti doseglo vrh. Takrat je bilo v regiji 2.390 kmetij, v 2022 jih je bilo 2.330, leto kasneje 25 več, lani pa 2.349.
Ministrstvo je v obdobju med 2023 – 2027 namenilo že preko 1,7 milijona evrov za naložbe v kmetijska gospodarstva. Trenutno obravnavajo še 13 vlog iz zasavskih občin. Naj povemo še, da delež mladih kmetov, torej tistih, ki so stari do 40 let, v Zasavju predstavlja malo več kot 7 odstotkov – v številki je to 170 kmetov.
Več kot polovica kmetij je ekoloških
| Hrastnik | Litija | Trbovlje | Zagorje | |
| Ekološke kmetije | 266 | 242 | 182 | 749 |
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)
Po podatkih MKGP je v občinah Zasavja kar 1.439 upravičencev do ekološkega kmetovanja. Tega pojasnijo kot način, ki ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine in varovanju celotnega okolja. V Zagorju je teh več kot v vseh ostalih zasavskih občinah skupaj. “Slovenija ima zaradi naravnih danosti, pestre krajinske strukture in bogate biotske raznovrstnosti odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki med potrošniki pridobiva vedno večji pomen,” je zapisano na spletni strani države. Na ministrstvu pa pojasnjujejo še, da so kmetje upravičeni do različnih subvencij, tudi tisti, ki so se odločili za ekološki način kmetovanja.