Vsakih 40 sekund nekje na svetu nekdo umre zaradi samomora. Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem in preprečevanje samomora je naloga celotne družbe, vseh nas, so ob letošnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora poudarili v NIJZ. V letu 2021 je prišlo do povečanja samomorilnega količnika v vseh regijah, razen v Koroški in Zasavski, kjer so lani zabeležili precej nižji samomorilni količnik. Največ samomorov se sicer po podatkih NIJZ v Zasavju zgodi v Hrastniku, sledijo Zagorje ob Savi, Litija in Trbovlje.
Stopnja umrljivosti zaradi samomorov je lani v zasavski regiji znašala 20 ljudi na 100.000 prebivalcev in je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (18). Po podatkih raziskave Zdravje v občini 2022, se v Hrastniku letno zgodi 30 samomorov na 100.000 prebivalcev, v Zagorju 23, Litiji 18 in Trbovljah 16 na 100.000 prebivalcev. Medtem ko se slika za Hrastnik in Zagorje v zadnjih petih letih ni spremenila, se je v Trbovljah število samomorov zmanjšalo za 30 odstotkov, v Litiji pa povečalo za kar 200 odstotkov.
Ne glede na statistiko – šteje vsako življenje!
“Četudi statistika kaže boljše kazalce, ki so verjetno posledica večje osveščenosti o znakih samomora, dostopnosti do pomoči in številnih preventivnih dejavnosti, pa se moramo zavedati, da je pomembno vsako življenje in da je moč preprečiti skoraj vsak samomor,” poudarja Rebeka Novak, svetovalka v Dnevnem centru Šent Trbovlje, zasavske enote Slovenskega združenja za duševno zdravje. Zato so programi, kot je njihov dnevni center, ter vse oblike pomoči v lokalnem okolju in osveščanje ljudi k pravočasnemu iskanju pomoči tako pomembni, dodaja.
| V Centru za duševno zdravje odraslih Zdravstvenega doma (CDZO/ZD) Trbovlje opažajo, da so za samomor bolj ogroženi mladostniki in starejši, okolica pa jim lahko nudi pomoč in podporo predvsem v obliki prepoznavanja tveganega vedenja in iskanja strokovne pomoči “Ljudem v stiski ponudimo prostor in čas za pogovor ter jih spodbujamo k iskanju strokovne pomoči,” svetujejo in dodajajo, da sicer ljudje v stiski svojo bolečino pogosto skrivajo, zato svojci to marsikdaj spregledajo oziroma težko prepoznajo. Za duševno zdravje so zato pomembni predvsem iskreni in topli odnosi. “Pomembno pa je, da nas, kadar smo v stiski, ni sram poiskati pomoč oz. da kadar vidimo osebo, ki je v stiski, da ji ponudimo pomoč in podporo,” še polagajo na srce v CDZO/ZD Trbovlje. |
Nagnjenost k samomoru je povezana z zlorabo drog in alkohola, prisotnostjo težav v duševnem zdravju, obolevnostjo za neozdravljivo boleznijo, prav tako s slabim ekonomskim statusom in osamljenostjo. “Moški so bolj samomorilno ogroženi,” še pove Novakova in dodaja, da se tveganje, da bo nekdo storil samomor, še poveča, če tem dejavnikom sledijo občutki obupa in če človek svoj položaj dojema kot nerešljiv in brezupen. “Samomorilno ogroženi posameznik se umika od družine, od družbe ali svojo stisko izraža z besedami, da ne zmore več, da bi bilo najbolje, če bi umrl, da bi bilo bolje brez njega … ali začne urejati finančne zadeve … To so znaki, ki jih največkrat zaznajo svojci in jih je potrebno vzeti resno ter poiskati strokovno pomoč,” opozarja Novakova in poudarja, da je najbolj pomembno, da svojca v teh primerih povprašamo o stiskah, se z njim pogovarjamo, mu prisluhnemu.
Če nekoga vprašamo po samomorilnih mislih, to ne bo sprožilo samomora
Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo ob morebitni gospodarski krizi, pa odgovarja, da ta vsekakor vpliva na stiske, kar se kaže tudi v dejstvu, da je v vzhodni Sloveniji, med katero sodi tudi Zasavje, ki je slabše gospodarsko razvita, več samomorov kot v zahodni Sloveniji. “Če bomo kot družba posameznikov, ki jim ni vseeno drug za drugega in kot država, ki je vzpostavila števčne oblike pomoči znali izkoristiti ta potencial, bomo zagotovo lahko v ljudeh ponovno obudili upanje,” je prepričana.
