Obveščamo vas, da bo zaradi prekopa cestišča za potrebe izgradnje pločnika in javne razsvetljave v sredo, 12. junija 2025, med 8. in 11. uro, vzpostavljena popolna zapora lokalne ceste LC 208091 Grbin – Pleskovec, in sicer na odseku od križišča z regionalno cesto R2 416 do križišča z lokalno cesto LC 208081 Jeze – Zagorica – Breg.
Na Balkanskem prvenstvu za otroke v karateju, ki je minuli vikend potekalo v Baru v Črni gori, je sodelovalo 1796 tekmovalcev iz 13 držav. Trbovlje sta zastopala Arman Hozanović in Max Potočnik, člana karate kluba Trbovlje.
Hozanovič se je med 52 dečki, rojenimi leta 2012, uvrstil v četrtfinale. Prva dva prosta kroga je premagal najprej Hrvata Lovoševića, nato Srba Jovanovića, oboje z rezultatom 5:0. V naslednjem krogu je izgubil z rezultatom 3:2, proti Srbu Živanoviču. Nasprotniku se ni uspelo uvrstiti v finale, tako da je Hozanović izgubil tudi možnost repesaže.
Arman Hozanović, Max Potočnik (foto: Karate klub Trbovlje)
Drugi dan prvenstva je Max Potočnik imel več sreče z repesažom. V kategoriji dečkov, rojenih 2012, ki tehtajo do 45 kg, je v prvem krogu premagal Makedonca Nesimija, v drugem pa izgubil proti Turku Camtepe, ki se je v sledečem krogu uvrstil v finale in tako omogočil Potočniku nastop v repasažu. Tam je bil boljši Srb Djisalov, tako da je Max na koncu osvojil deveto mesto.
Hozanović je nastopil tudi v borbah kategorije dečki do 40 kilogramov, premoč je mogel priznati Turku Sahinu v prvem krogu. Zadnji dan je Arman še z dvema kolegoma nastopil v katah ekipno, a so proti domači črnogorski ekipi izgubili z rezultatom 4:1.
Slovenska reprezentanca je skupno prinesla s prvenstva tri medalje.
»Če mislite, da vam gre slabo, je ta film dokaz, da je vedno lahko še slabše,« je dejal Simon Tanšek (uspešnega filmarja smo predstavili TUKAJ), programski vodja festivala o enem izmed izbranih filmov, ki govori o čistilcu stranišč v Tokiu. Peta edicija festivala predstavlja nabor 30 filmov, izmed katerih je Tanšek izpostavil še projekcijo makedonskega filma Avstralija, Avstralija, ki ga je leta 1976 režiral Stole Popov in daje v ospredje delavce, ki zapustijo Makedonijo z željo zaslužiti v Avstraliji in se nekoč vrniti domov, a realnost izkoriščanja privede do tega, da nimajo niti dovolj denarja za vrnitev. Tema, ki je – na žalost – tudi danes, skoraj 50 let kasneje še vedno aktualna in žal prisotna.
»Ponovno smo tu, da vrednote skupnosti, tovarištva in solidarnosti ohranjamo, slavimo in predajamo naprej,« je ob predstavitvi pete izvedbe festivala delavskega filma Kamerat izpostavila vodja festivala Nina Kavzar. Na letošnjem Kameratu se bo v nekdanjih prostorih Rudnika Trbovlje–Hrastnik med 20. in 22. junijem skupno predstavilo 30 filmov z delavsko tematiko.
Poslanstvo festivala pa, tako Kavzar, še naprej ostaja bistveno širše od zgolj predvajanja filmov. Posebnost festivala je predvsem prizorišče, saj se dogajanje odvija na prostorih nekdanjega premogovnika v Hrastniku. Tako nekdaj zapuščeni prostori, ki so znatno oblikovali podobo Zasavja, dobivajo novo vsebino, ki pa temelji na istih vrednotah – vrednotah nekdanjih delavcev: solidarnosti, tovarištva in skupnosti.
V Hrastniku so pripravili tudi nabor projekcij namenjenih šolam – tako animiranih kot igranih. Kot je izpostavila Nina Kavzar, se festival letos širi tako programsko kot tudi prostorsko. Bistvena sprememba letošnjega Kamerata bo sama lokacija festivala. Poleg zdaj že zaščitnega znaka Kamerata – rudniškega rova – se bodo filmi predvajali na prostem pred rudniškim rovom in v Delavskem domu Hrastnik. Prizorišče za druženje in okrogle mize pa bo letos v središču mesta. Razlog za to je, da bo dosedanje prizorišče prenovljeno, je ob tem izpostavil hrastniški župan Marko Funkl: »Kompresorska postaja, ki je do zdaj gostila filme, bo deležna izdatne prenove, ob prizorišču pa je načrtovana večja ploščad, ki bo lahko gostila tudi večje dogodke.«
Na Kameratu tudi kultni kiosk, pripravljen za poziranje na najboljših fotografijah
![TAKO naj bi uredili prostor med dvema občinama [foto]](https://zon.si/wp-content/uploads/nc/2025/06/Zelena-vez-Ojstro2-small.jpg "Zelena vez Ojstro2 (small)")
Projekt ni nov. Še zdaleč ne. Za ureditev območja Ojstro je bila s strani družbe RTH v letu 2012 izdelana idejna zasnova z umestitvijo rekreacijskih peš in kolesarskih poti, vodnih površin, večjega večnamenskega prireditvenega prostora, otroških igrišč, počivališča za avtodome in kampiranje ter območij za vrtičkarstvo. Programske vsebine občine Hrastnik so se dopolnjevale z drugimi na območju občine Trbovlje. Pet let kasneje so v Trbovljah predstavili še Celovito ureditev območja Ojstro, ki je na trboveljski strani predvidela manjša parkirišča, sprehajalne poti in urbano opremo, poti za kolesarjenje in rolanje, prostor za počitek, otroška igrala in predvsem športne in rekreacijske površine za zasavske in druge obiskovalce. Vsake toliko je bil izpostavljen kakšen poskus ureditve nekoč sivo rjavih, danes pa predvsem zelenih površin med dvema zasavskima občinama. Kot kaže, gre zdaj vendarle zares-
Se spomnite članka iz leta 2014, z naslovom: Vsezasavski prostor: realnost ali utopija? Več TUKAJLani so načrte za območje, ki mu pravimo Ojstro, vzeli v pregled in jih pod imenom Zelena vez potisnili med projekte Dogovora za razvoj regij. Hrastnik naj bi potreboval 1,3 milijona, Trbovlje 1,8 milijona evrov.
Idejna zasnova lokacij na trboveljski strani.
Zakaj so že pripravljene načrte spreminjali? V prvotnih planih je sama ureditev območja precej poudarka dala na asfaltirane poti in gradbena dela, zdaj pa bo to le manjši odstotek vseh izvedenih del. Bistvo je, da prostor ostane zelen, na njem pa površine za aktivnosti na prostem.
Hrastniška stran.
Obe občini naj bi dobili kup novih poti, počivališč z urbano opremo, sodobnih igrišč in igral, pa tudi sadovnjake bodo uredili. Amfiteater, paviljon, urejeno območje ob ribnikih …in še vrsto drugih vsebin, namenjenih druženju in gibanju v naravi.
V tem mesecu naj bi podpisali pogodbe v sklopu Dogovora za razvoj regij, vseeno pa se izvedba del ne pričakuje prej kot v drugi polovici naslednjega leta. Skrajni rok za zaključek del ob najkrajši poti med Hrastnikom in Trbovljami je ob koncu leta 2029.
Pot poteka v bližini Jurkloštra in okoliških zaselkih. Sicer je to organiziran pohod, ki ga vsako leto pripravi TIC Laško in katerega se udeležujejo pohodniki iz vseh krajev Slovenije, a Zasavci so šli tokrat po svoje. “Mi smo želeli pohod brez gneče, pohod po lastnih sposobnostih hoje. Zbralo se nas je sedemnajst članov. Pot je potekala deloma po asfaltu, deloma po gozdu in travnikih,” je prijeten dan opisala Zvonka Zupančič in še dodala “vreme, narava, vzdušje je pripomoglo, da smo res uživali na poti.”
Pohodnike so nagradili prečudoviti pogledi proti Boču, na eni strani ter hribovje, planote na drugi strani. “Nismo hodili hitro, pač primerno za vse,” še povedo pohodniki, ki so za krožno pot z vmesnim postanki za malico, za pogovor z domačini v zaselkih, potrebovali dobre tri ure.
Čeprav niso bili zelo utrujeni, zatrdi Zupančič, pa je vseeno kava in mrzla pijača v Mrzlem polju prijala in je bila, kot so dejali, pika na i njihovemu druženju.
Foto: Peter Lamovšek
V Mladinskem centru Zagorje ob Savi se zavedajo, da z vstopom nove generacije na trg dela prihaja tudi nov pristop k zaposlovanju. Mladi iz generacije Z, torej rojeni med letoma 1997 in 2012, imajo po besedah Marka Pavloviča, direktorja Mladinskega centra Zagorje ob Savi, drugačna pričakovanja, vrednote in delovne navade, zato je uvajanje mladih v delo vse zahtevnejše. Dogodek je del širšega projekta z imenom Z = Zasavje, pravični prehod, generacija Z, ki ga podpira Center za pravičen prehod pri RRA Zasavje. V zgodbo so vključeni vsi štirje zasavski mladinski centri, več aktivnosti na tem področju pa bo prišlo vse do jeseni.
Dogodek »Generacija Z od blizu: Kdo so mladi danes?« je namenjen podjetjem (vodje, kadrovniki) ki mlade zaposlujejo in tistim, ki z mladimi delajo, učitelji, svetovalci, mladinski delavci …
Na dogodek »Generacija Z od blizu: Kdo so mladi danes?«, ki ga organizirajo v sredo, 18. junija, želijo povabiti tiste, ki že delajo z mladimi, ali pa to želijo v prihodnosti. Na eni strani predstavnike delodajalcev in zaposlovalcev, ki že imajo mlade v svojem kolektivu ali pa bi jih želeli, na drugi strani pa mladinske delavce, učitelje … torej tiste, ki se vsakodnevno družijo prav z mladimi, ki vstopajo na trg dela.
O vrednotah in zaposlovanju mladih bo predavala dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja na področju organizacijsko-kadrovskih študij ter ena vodilnih strokovnjakinj za mlade in trg dela v Sloveniji. Po predavanju bodo udeleženci lahko izmenjali konkretne izkušnje in iskali rešitve.
Delo z mladimi iskalci zaposlitve je v Mladinskem centru Zagorje stalnica. Lani so gostili srednješolce, s katerimi so vpogledali v leto 2030.
Marko Pavlovič
Ne velja več pravilo, da boš po končani fakulteti dobil boljšo službo. Mladi želijo, skorajda pričakujejo tudi novosti na trgu dela, kot so delo od doma in skrajšan delovni čas. “Dostojno plačilo za delo in dostopno stanovanje – to vsaka mlada oseba potrebuje, da se osamosvoji”, je prepričan Pavlovič.
Neplačane nadure niso nekaj normalnega, odločno povedo mladi, ki so skozi leta opazovali svoje starše in predhodnike, ki jim je delo v neustreznih pogojih načelo zdravje, brez da bi imeli zares nekaj od tega. “Tako si borijo pravice tudi za starejši del zaposlenih, za vse druge.” Predvsem pa si mladi, po Pavlovičevih besedah želijo ’šiht, ki ni brezvezen’,- delo, ki je pomenljivo, ki prispeva k nečemu večjemu in malo polepša ta svet. Pa seveda možnost za rast, napredovanje, dodatno izobraževanje.
Prispevek je oglasno sporočilo.
Litijski redarji bodo znova prijeli za radar in že ta teden merili hitrost voznikov po Litiji. Meritve bodo po okoliških cestah opravljali jutri, 12. junija.
Redarska služba Skupne občinske uprave občin Dol pri Ljubljani, Litija, Šentrupert, Šmartno pri Litiji in Trebnje redno opravlja tudi meritve hitrosti voznikov. Po podatkih vodje Helene Kozlevčar so lani v Litiji hitrost merili 37-krat in zabeležili kar 895 prekoračitev hitrosti. Največ jih je bilo na Ljubljanski cesti, Partizanski poti, Sitarjevški cesti, Zagorici in Zgornjem Hotiču.
Trenutna vršilka dolžnosti direktorja KRC Hrastnik Nina Kavzar je vajeti javnega zavoda prevzela po odhodu Laščana Mihe Mirta. Prejšnji direktor je zadnji dan oddelal desetega marca letos. Zakaj je odšel, smo napisali TUKAJ.
Občina Hrastnik je objavila razpis, preko katerega bodo imenovali polnopravnega direktorja javnega zavoda. Rok za prijavo na delovno mesto pa 12. junij. Pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu se v skladu z razpisom sklepa za čas trajanja 5-letnega mandatnega obdobja.
Od novega direktorja pričakujejo, da bo organiziral in načrtoval delo javnega zavoda, sprejemal strateški načrt KRC-a in prevzel sprejem letnega programa dela. Novo izbrani bo redno poročal ustanovitelju, torej občini ter svetu zavoda. Svoje delo bo le ta predstavljal tudi občinskemu svetu.
Poleg življenjepisa mora kandidat izpolnjevati pogoje glede izobrazbe – ima najmanj specializacijo po visokošolski izobrazbi ter pet let delovnih izkušenj na področjih delovanja centra ali najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delih. Pomembno je, da pozna področje dela zavoda in ima vodstvene sposobnosti, so zapisali v razpisu za delovno mesto. Prijavljeni bodo morali oddati še program dela zavoda.
