Start zadnje etape kolesarske Dirke po Sloveniji se je včeraj ob 10. uri začel v Litiji. 20 minut kasneje so se profesionalni kolesarji že vzpenjali na Vače in nadaljevali proti Kandršam. Še dodatnih 15 – 20 minut so potrebovali, da so se na isti hrib še enkrat povzpeli z druge strani. In če iz zasavskega konca neposrednega prenosa v živo ni bilo, smo navijaške trenutke v objektiv ujeli mi.
V soboto zjutraj so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika osebnega avtomobila in mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,73 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Vozniku je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, prepovedana nadaljnja vožnja ter izdan plačilni nalog.
V večernem času so bili obveščeni o požaru v enem izmed podjetij na območju Hrastnika. Policisti so na kraju opravili ogled in nadaljujejo z zbiranjem obvestil. O dogodku bo obveščeno pristojno državno tožilstvo.
V nedeljo v jutranjih urah so policisti pri kontroli prometa, ustavili dva voznika osebnih avtomobilov. Odredili so jima preizkusa alkoholiziranosti, ki sta pokazala 0,35 in 0,50 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Voznikoma je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, prepovedana nadaljnja vožnja ter izdan plačilni nalog.
Obveščeni so bili še o kršitvi javnega reda in miru, v kateri vodijo prekrškovni in kazenski postopek.
Obravnavali so vlom v stanovanjsko hišo na območju Izlak in poskus vloma na območju Hrastnika pri Trojanah. Policisti so opravili ogled krajev kaznivih dejanj, po vseh zbranih obvestilih sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Posredovali so še v prometni nesreči z materialno škodo na območju Zagorja. Udeležencema so ob izpolnjenih pogojih izdali obvestilo o odstopu.
Pri kontroli prometa v Trbovljah so ustavljali voznika motornega kolesa, ki na znake policistov ni ustavil, temveč je nadaljeval z vožnjo in storil več cestno prometnih prekrškov. Voznik je bil nato izsleden in ustavljen. Pri tem so ugotovili, da gre za voznika brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zaradi česar so mu motorno kolo zasegli.
V večernem času so občanu zasegli snov, za katero obstaja velika verjetnost, da gre za prepovedano drogo. Po opravljeni analizi bodo zoper osebo sprožili prekrškovni postopek.
Obravnavali so poskus vloma v stanovanje ter prometno nesrečo, v kateri je bil samoudeležen voznik osebnega avtomobila. Po do sedaj zbranih obvestilih je do prometne nesreče prišlo zaradi neprilagojene hitrosti voznika.
V petek so obravnavali sum kaznivega dejanja, v katerem je bilo preko spleta uporabljeno ponarejeno negotovinsko plačilo. Policisti še zbirajo obvestila, o vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.
V naselju Litija so ustavili voznico osebnega avtomobila. V postopku je preizkus alkoholiziranosti pokazal rezultat 0,88 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so ji prepovedali nadaljnjo vožnjo, odvzeli vozniško dovoljenje, o dogodku bodo obveščali pristojno sodišče za prekrške.
Prav tako v Litiji so pri kontroli prometa ustavili voznika motornega kolesa. Tudi tokrat je bil preizkus alkoholiziranosti pozitiven, pokazal je 1,06 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku je bilo odrejeno pridržanje, odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje, o dogodku bodo obveščali pristojno sodišče za prekrške.
V soboto so obravnavali sum storitve kaznivega dejanja tatvina, ki je bilo storjeno v naselju Volčja jama. Policisti o tem še zbirajo obvestila, o vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo.
Obravnavali so še sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Trboveljčana na e-skiroju, zaradi kršitev ustavili in našli drogo
Tekmovalci so po progi peljali šestkrat. Najprej so odpeljali dve vožnji za trening, sledili sta dve tekmovalni spretnostni vožnji, v katerih je kot najvišji rezultat štela najmanjša razlika v prevoženem času od starta do cilja. Spretnostna vožnja je drugačna kot rally – v njej lahko sodeluje vsak. Za rally je potrebno upoštevati kup varnostnih ukrepov, ki predstavljajo dodatno organizacijo, pa tudi avtomobili morajo biti prilagojeni zahtevam tega športa.
Dogajanje na startni točki
Od pričetka pri OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah, do končne točke na Katarini so tekmovalci prevozili 2300 metrov. Zadnji dve vožnji sta bili hitrostni, tam se je meril čas od starta do cilja.
V soboto, 7. junija je bilo v Trbovljah mogoče videti vse vrste avtomobilov – od tekmovalnih, nekaj starejših, celo luksuzne znamke kot so Porsche ali Ferrari.
Pobudnik dirke na Katarino je bil Mirko Bivic, tudi sam entuziast, ki je dirke na isti lokaciji začel organizirati leta 1948. Na začetku so bile te dirke z motorji, šele kasneje z avtomobili. Na pobudo ZŠAM Trbovlje so tradicionalno dirko obnovili leta 2003 in vse odslej je junijska sobota rezervirana za avtomobilsko prireditev.
Samo Guzej, predsednik društva Magnet
Društvo starodobnih vozil Magnet je del Zveze starodobnih vozil Slovenije, ta pa je članica mednarodne organizacije FIVA. Na področju Zasavja so pristojni organ, ki izdaja certifikate starodobnikov – pogoj pa je, da je lastnik včlanjen v društvo. Maja so Magnetovci priredili prvenstvo v spretnostni vožnji, ki se je odvilo na Hohkrautovem poligonu, sicer pa se posamezni člani udeležujejo tudi mednarodnih dogodkov.
Zmagovalci dirke so dobili pokale, “vsi vozniki, kot tudi obiskovalci, pa so dobili lepo vreme,” šaljivo pove Samo Guzej, predsednik društva Magnet z dvajsetletno tradicijo, ki že devetnajstič organizira Dirko na Katarino.
Na igrišču ob startu so si obiskovalci dirke lahko letos ogledali starodobna vozila, ki so pričarala vzdušje nostalgije. Večina je bila avtomobilov, na ogled je bilo tudi nekaj motorjev in starih TAM tovornjakov. Obiskovalci so lahko poklepetali z lastniki, ki so z veseljem odprli pokrov motorja in razkazali notranjost svojih jeklenih konjičkov.
Retro aranžma v prtljažniku vozila Opel Kadett
Starodobniki se lahko uporabljajo samo kot drugo vozilo. Niso namenjeni vsakodnevni uporabi, pa tudi vzdrževani morajo biti, smo izvedeli od strokovnjakov, ki svoja vozila skrbno pazijo in odpeljejo na izlet le kdaj pa kdaj.
Prva kategorija starodobnikov, A1, so tisti, ki so popolnoma avtentični – z vsemi ohranjenimi originalnimi deli. V nižje kategorije padejo tisti, ki so sestavljeni iz delov različnih avtomobilov. Lastniki pogosto tudi sami popravljajo svoje konjičke – za vzdrževanje starodobnika je potrebno znanje, predanost, predvsem pa ljubezen do starodobnih vozil.
Dve železniški postaji v Zasavju sta že posodobljeni. Aprila lani so obeležili zaključek prenove zagorske (KLIK), še ta mesec naj bi organizirali dogodek ob zaključku del v Litiji (fotogalerija prenovljene postaje – TUKAJ).
Konec prejšnjega meseca smo TUKAJ objavili, kako bosta izgledali prenovljeni postaji v Hrastniku in Trbovljah – slednja naj bi dočakala prva dela ob prenovi že letos. Iz Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) pa so nam sporočili, da bodo predvidoma v letu 2026 še pred hrastniško prenovili kresniško.
Ureditev naj bi predvidoma zajemala gradnjo novega podhoda z dvigalom in nadstreški, ki bo prilagojen funkcionalno oviranim in invalidnim osebam ter kolesarjem. Zgradili naj bi tudi novo peronsko infrastrukturo z nadstreški za potnike, klopmi, koši, usmerjevalnimi tablami in drugo opremo. Uredili bodo tudi tirno infrastrukturo, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave in vozne mreže ter ustrezne površine za parkiranje na območju železniške postaje.
FOTO: Tako bosta izgledali železniški postaji v Trbovljah in Hrastniku
Novi zabojniki se nahajajo na lokacijah Opekarna, natančneje pri vhodu v Toplarno Polaj, ter na Koloniji 1. maja, nad Terezija rovom. Kot so nam sporočili iz Komunale Trbovlje, želijo z dodajanjem kontejnerjev povečati dostopnost infrastrukture in s tem lokalni skupnosti omogočiti lažje razvrščanje odpadkov po kategorijah – tekstilni odpadki namreč ne pašejo med mešane komunalne odpadke.
O tem, kako ločevati odpadke, smo pisali že prej:
Nič več med mešane odpadke: Kam lahko občani odlagajo tekstil?
Trenutno na območju Trbovlje delujejo 4 zbiralniki za še uporabni tekstil: Partizanska cesta nad tržnico, Ulica Sallaumines na začetku parkirišča, Trg svobode pri Rdečem križu, in Ulica 1. junija pri muzeju.
Novi zaboji na lokaciji Kolonija 1. maja 26 – nad Terezija rovom
Zabojniki za obe kategoriji – uporabni in neuporabni tekstil – pa se nahajajo na naslednjih lokacijah: Golovec nasproti Komunale, Ulica Sallaumines pod Policijo, Opekarna pri vhodu v Toplarno Polaj ter Kolonija 1. maja nad Terezija rovom.
Na zbirnem centru Neža lahko občani od leta 2023 oddajo vse vrste tekstila, saj tam poskrbijo za razvrščanje in nadaljnjo obdelavo.
Zaradi brezbrižnega ravnanja občanov so pred vhod v zbirni center namestili nadzorni sistem
Letos mineva 75 let odkar so na Izlakah začeli proizvajati keramične izdelke iz lokalne gline – temelj, na katerem je zraslo podjetje ETI. Danes je to globalno prepoznavna skupina, specializirana za elektrotehnične komponente.
foto: arhiv ETI
Prvi industrijski obrati na področju Izlak sta bila opekarna in pa tovarna barv, ki je glino iz nahajališča uporabljala za izdelavo talilnih loncev. Leta 1950 pa začne s pomočjo peščice zaposlenih pod taktirko direktorja Jožeta Tomažiča rasti nova tovarna keramike. V začetku so zaposleni le očistili prostore nekdanje tovarne barv in okolico, ter kar sami zgradili keramične peči.
V prvih letih je proizvodnja obsegala predvsem keramične ploščice, šamotno opeko in okrasno keramiko. Preboj se je zgodil v drugi polovici 50. let, po tem, ko je leta 1954 posel prevzel Franc Kojnik, in začel s proizvodnjo elementov za elektro industrijo. Na ljubljanskem sejmu leta 1955 so se prvič predstavili kot podjetje, ki deluje v elektrokeramični industriji, in sicer s keramično uvodnico – Bergmanovo pipico. V istem letu so z nakupom rabljenih strojev začeli proizvajati tudi prve varovalke za domači trg. Že v naslednjem letu je število zaposlenih iz 24 poskočilo na 100, jeseni 1957 pa so začeli proizvajati po 10.000 varovalk na mesec. Tovarne se je v teh časih prijelo ljudsko ime keramika, pod katerim mnogi domačini podjetje poznajo še danes.
Tovarna, ki so jo sezidali leta 1960 (foto: arhiv ETI)
Leta 1958 so tovarno preimenovali v Podjetje keramike in elektroporcelana Izlake, s čimer so potrdili novo usmeritev; nove proizvodne prostore v obsegu 2800 kvadratnih metrov so začeli graditi 7. junija 1960. Zasluga za novo tovarno gre prostovoljnim delavcem, ki so sami izdelali tudi večino opreme. Z dvema novima pečema se je tako letna proizvodnja podvojila, dobiček pa je v naslednjih letih napajal tudi nove naložbe. Leta 1968 so linijo nadgradili s tunelsko pečjo, tračno sušilnico in novimi proizvodnimi prostori. Izlaška keramika je tako postala vodilna na svojem področju na območju nekdanje Jugoslavije.
Začetki avtomatizirane proizvodnje v izlaškem podjetju segajo v 70. leta; prve poljske avtomate slabše kakovosti so kmalu zamenjali nemški, leta 1974 pa prvi lastni avtomat, ki so ga naredili kar v domači orodjarni. Sedemdeseta leta so zaznamovale gospodarske krize, plačilna nedoslednost in posledično slabi odnosi z zaposlenimi. Kljub temu so leta 1976 na trg lansirali nove varovalke D0 ter začeli proizvodnjo hitrih talilnih vložkov za zaščito polprevodniških elementov.
Leta 1977 je vajeti podjetja prevzel Stane Gošte, čigar cilj je bil izboljšanje skrhanih odnosov in spodbujanje ustvarjalnega dela. V tem obdobju so začeli sklepati prve kooperativne pogodbe z bolj razvito zahodno Evropo, kar je podjetju ETI omogočilo dostop do tujih trgov.
Prva avtomatizirana linija za izdelavo D varovalk (foto: arhiv ETI)
V 80. letih se je ETI, takrat Tovarna elektrotehničnih izdelkov Elektroelement, že močno naslanjal na inovacije. Leta 1981 so kupili prvi (industrijski) računalnik (ter nekaj osebnih računalnikov) in začeli digitalizirati proizvodnjo. Osemdeseta in devetdeseta leta, čas hitrega vzpona računalništva, so v podjetju zaznamovali številni patenti in priznanja za inovacije s področja varovalk in instalacijskih odklopnikov ter keramike. Z njimi so zaposleni pomagali podjetju prihraniti pri proizvodnih stroških ter tako podprli nadaljnjo rast. Zaradi potrebe po enotnejšem upravljanju so leta 1989 tudi razpustili temeljne enote združenega dela (TOZD-e) in podjetje vpisali v poslovni register pod enotnim imenom Tovarna elektrotehničnih elementov Elektroelement Izlake.
Današnje ime družbi pripada od leta 1992: ETI Elektroelement. Pomemben mejnik je bila tudi prenova in avtomatizacija proizvodne linije leta 2019, kar je še dodatno utrdilo konkurenčnost podjetja. V letu 1995 je na čelo podjetja stopil Jožef Smrkolj, ki je prej deloval kot pomočnik direktorja. Od njegove upokojitve 2007 in še danes je na čelu koncerna Tomaž Berginc.
EFI linija v novi proizvodni hali (foto: arhiv ETI)
Leta 2017 je s poenotenjem lastništva večinski delež podjetja prevzela avstrijska investicijska skupina Andlinger & Company. S tem so si v ETI-ju zagotovili stabilno lastniško strukturo in dodatne možnosti za širitev na tuje trge. Kljub izzivom, kot sta bila podražitev surovin in izguba ruskega trga zaradi vojne v Ukrajini, so s krepitvijo prodaje na drugih evropskih trgih, predvsem na Poljskem, ohranili stabilno rast.
Skupina ETI ima danes proizvodne enote v 12 državah srednje in vzhodne Evrope ter zaposluje okoli 1600 ljudi. Njihove izdelke najdemo v več kot 75 državah po svetu, največja proizvodna enota pa ostaja prav na Izlakah. V umetno inteligenco so pošteno zakorakali lani, ko so začeli z njeno implementacijo v proizvodne procese.
Obrezija v petdesetih letih (foto: arhiv ETI)
Podjetje ETI, nekdanja keramika, je vedno bilo močno povezano z lokalno skupnostjo. V šestdesetih so organizirali keramiško gasilsko društvo, ob zaprtju Rudnika Zagorje pa so ustanovili hčerinsko invalidsko podjetje ETI GUM (zdaj ETI PRO-PLAST). V desetletjih delovanja so si zaposleni vseskozi prizadevali za kolektivno blaginjo – imeli so celo samooskrbno delavsko menzo, kjer so redili prašiče za prehranske potrebe delavcev. Korenine podjetja segajo še dlje – na mestu današnje tovarne je že v začetku 19. stoletja stala žaga.
