Turističnih 6, Razglednih 12 in Hrastkov tek je v soboto preteklo 250 udeležencev. “Še posebej nas je razveselilo 80 mladih tekmovalcev, ki so nas letos razveselili z udeležbo,” so organizatorji zapisali v sporočilo za javnost.
Hrastnik Trail s svojimi različnimi trasami navdušuje tako profesionalne kot tudi rekreativne tekače vseh starosti. Tako jih je najmlajši štel 4 leta, najstarejši pa se je na preizkušnjo podal pri 74. letih. Priznanja so najboljšim razdelili v osmih kategorijah, ki so jih razdelili po spolu in starosti, najmlajšim udeležencem pa po razredih osnovne šole.
Najhitrejši so bili …
Naslov absolutnega zmagovalca trase Razglednih 12 je že skoraj tradicionalno pridobil Miran Cvet, absolutna zmagovalka na daljši trasi je postala Titina Soršak, 6-kilometrsko progo pa sta najhitreje premagala Aleš Zelenik in Natalija Pristovnik. “Za udeležence Hrastkovega teka lahko vsekakor rečemo, da so zmagovalci vsi, saj so se neustrašno pognali po kalski planini in ekspresno prihiteli nazaj v cilj.” Prva mesta v posamični kategoriji so osvojili Aleksej Zelenik in Olivija Maček, ki obiskujeta prvo triado osnovne šole, Val Maček in Hanna Berlič iz 2. triade ter Maks Jesenšek in Pika Jazbec iz 3. triade. V teku so se ob spremstvu staršev uspešno preizkusili tudi predšolski otroci, čeprav niso mogli biti uvrščeni v nobeno kategorijo.
Letos so se udeleženci lahko zabavali ob bogatem spremljevalnem programu
Dogodek je kot vsako leto gostil Planinski dom na Kalu. Za dobro vzdušje je z odlično glasbo skrbel DJ Božo (Boogie B), za moderiranje prireditve je poskrbel Vid Horvat, najmlajše pa je razveseljevala maskota Hrastko. Tekmovalce, navijače in pohodnike, ki so na Kal prišli tudi v organizaciji Planinskega društva Hrastnik, je med drugim čakal spremljevalni program z otroško animacijo, predstavitvijo društev in organizacij ter brezplačno masažo.
Fotogalerija:
Avtorica fotografij: Maja Rozman
Peti Hrastnik Trail je ob podpori Občine Hrastnik in mnogih sponzorjev organiziral Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem – KRC Hrastnik. Pod njegovim okriljem je za organizacijo – vse od naznanitve začetka prijav do zaključka dogodka – skrbela tudi ekipa iz Turistično informacijskega centra Hrastnik in Mladinskega centra Hrastnik. Pod vodstvom idejnega vodje Marka Kavzarja pa je skupina več kot 30 prostovoljcev poskrbela za pregled in označitev prog, vzpostavitev kontrolnih točk ter osvežitev tekmovalcev na okrepčevalnicah.
Sorodni članki:
Večkratni državni prvak v gorskem teku še posebej pohvali Hrastnik Trail


Pred vstopom v šolo pa je Maruša, sicer tudi sama zdravnica, pri njem opazila še druge posebnosti. “Že od majhnega je imel fantastičen spomin. Knjige je pri treh letih znal na pamet. Po drugi strani pa neobičajne rutine. Vodo je lahko gledal ure in ure, opazoval pralni stroj med pranjem, strah ga je bilo močnih zvokov. Najprej so me mirili, da je pač razvoj drugačen, ker ima cerebralno paralizo. Jaz pa sem sumila, da je še nekaj drugega.” Po tem, ko je še sama malo raziskovala in ga vozila na preglede, je Maj prejel še drugo diagnozo – avtizem. Star je bil 6 let.
Na tem področju pa smo kot družba že naredili en velik korak, se spominja Maruša. “V času, ko sem odraščala jaz, so bile osebe s posebnimi potrebami skrite, umaknjene. Nismo jih videli in se tega celo bali. Danes lahko obiskujejo redno šolo, seveda s prilagoditvami.” Ne glede na to pa meni, da sistem še vedno ni vključujoč. Našteje posamezne učitelje, zdravnike, terapevte, delodajalce, ki sprejemajo drugačnost in se trudijo narediti spremembe – sistem pa je še daleč od tega, da bi bil vključujoč.
Skozi leta šolanja se je Maruša preko različnih društev in zavodov povezovala z drugimi starši. Skupaj so ugotovili, da je naslednja velika prelomnica pri osamosvajanju oseb z avtizmom konec šolanja. Na tej točki bi potrebovali delodajalca, ki je razumevajoč, empatičen, pripravljen na prilagoditve in tudi vse koristi, ki jih v ekipo prinese drugačnost. Da bi ozavestili vse, ki so pripravljeni zaposliti osebe z avtizmom, so ustvarili zavod Empatorij. Ta je nekakšna vez med različnimi ustanovami, delodajalci, iskalci zaposlitve, ki imajo diagnozo avtizem in splošno javnostjo. “Imamo svojo spletno stran, na kateri smo zelo aktivni, in celo svoje ambasadorje empatije – to lahko postane vsak, ki na spletni strani naroči izdelek ali storitev osebe z avtizmom oziroma se nauči dela z njimi ali postane naš partner.”
Kar pol leta sta se dve skupini Zasavcev udeleževali raznih aktivnosti znotraj programa, se spoznavali z zasavskimi delodajalci in pri njih opravljali prakso ter od izkušenih mentoric prejemali koristne nasvete. Kot je povedala Katra Kozinc, ki je ena od mentoric, je bila večina udeležencev s potekom programa zelo zadovoljna. “Čeprav so bili sprva malce zadržani in presenečeni nad tehnikami, ki smo jih uporabljali, so se kasneje navadili našega načina dela in v njem res uživali.” Uporabljali so namreč neformalno učenje, kar pomeni, da so s skupino najprej izvedli aktivnosti – ročna dela, slikanje in druge igre, ki so jih vodile k pomembnim spoznanjem. “Mogoče zgleda bolj sproščeno, ampak se na koncu izkaže, da imajo vse te metode svoje namene in cilje. Udeleženci so sčasoma ugotovili, da so res dober način za razvoj debat in razmišljanja o sebi.”
Čeprav so z aktivnostmi zaključili konec marca, jim bodo mentorice za pogovore “ena na ena” na voljo še do konca aprila. “Posamezniki so že prišli do nas, nam povedali, kako jim gre, prosili za pomoč pri kakšni prijavi na delovno mesto in podobno.” Hkrati pa polnijo že naslednji dve skupini, ki z delom pričneta maja. “Ker pa želimo, da vsak od programa odnese vse koristi, ga bomo glede na njihove želje tudi malo spremenili. Da bo prilagojen novim udeležencem.”
Zdaj pa k novemu predlogu, ki bi ga svetniki in svetnice morali potrjevati na aprilski seji. Gre za dodatno priznanje, ki bi pripadalo društvom, zvezam, zavodom in drugim organizacijam ob praznovanju jubilejnih obletnic. Točko potrjevanja spremenjenega odloka o priznanjih so na predlog stranke Gibanje Svoboda umaknili iz dnevnega reda, saj ta ni bil usklajen z njimi. “V njem se verjetno nahaja tudi napaka v vsebini. Za denarno nagrado ob priznanju naj bi podelili 0,066 odstotkov povprečne neto plače za vsako desetletje delovanja, kar je smešno nizko,” je pojasnil Gregor Erman. Po naših izračunih približno en evro za vsakih 10 let delovanja. (Več o aprilski seji v prispevku:
Župan pa lahko brez razpisa učencem, ki so dosegli izjemne uspehe na tekmovanjih iz znanja ali so šolanje končali z odličnimi ocenami pri vseh predmetih, podari županovo zlato pero. Vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem lahko, če se tako odloči, podeli spominski grb občine. Denarna nagrada jim ne pripada.
Medijski center bo prostor za raziskovanje, snemanje, pisanje, mentorstvo in sodelovanje, predvsem pa bo to odprt prostor za ljudi. Namenjen bo mladim, dijakom, študentom, učiteljem, ustvarjalcem, društvom, podjetjem – in vsem, ki jih zanima medijsko ustvarjanje ali želijo soustvarjati zgodbe svoje skupnosti.
Maruša Mohar
Medijski center bo opremljen za produkcijo avdio-vizualnih vsebin, izvedbo delavnic in dogodkov. V njem bodo potekala izobraževanja za različne ciljne skupine – od osnovnošolcev do upokojencev – z namenom večanja medijske pismenosti, razbijanja mitov o novinarstvu in spodbujanja kritičnega mišljenja.