Prve omembe litijskega pustnega karnevala segajo več kot 170 let v preteklost. Takrat je veljal za enega najimenitnejših v Sloveniji, gledalci so preko lesenega mostu hiteli v staro mestno jedro, da bi si ogledali številne skupine pustnih mask, ki so se zbranim predstavile na zanimiv in zabaven način.
Ponovna obuditev v 2005
Karneval, kot se ga spomnijo v starih časih, se je v Litiji z velikim plesom zaključil leta 1981. Takrat je bila tema povorke posvečena “šparanju”, racionalnosti in odpovedovanju. Pustne skupine so podale veliko predlogov za rešitev iz stabilizacijskih težav, ki pa takrat niso rešile karnevala. S somišljeniki ga je leta 2005 začel obujati Sandi Gombač. Sedem let kasneje so predstavniki pustne vlade takratnemu predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču predale pomembno listino z ukrepi za izhod iz gospodarske krize imenovano “nima smisla, da čakate na poslance – kar z nami se zmenite, mi smo zdaj ta pomembni”.
Rekordna udeležba pustnih mask
V novejši zgodovini lahko povorko iz leta 2019 označimo kot eno uspešnejših v času ponovne obuditve karnevala. Sodelovalo je rekordnih 26 skupin s skoraj 500 maškarami. Veselo rajanje je na ulice privabilo številne gledalce iz Litije in širše okolice, ki so se na večernem pustnem plesu naprej zabavali s Tanjo Žagar. Že naslednje leto je tik pred popolnim zaprtjem države zaradi epidemije Litija dobila svojo letalsko družbo in prvo slovensko potniško letalo “Frtiški Vrabec”.
Litijski karneval je že tik pred vrati in pripravljen, da goste popelje na noro zabavo
Robert Žurga
“Letos na povorki pričakujemo tako skupine s politično vsebino kot tudi vse ostale maškare, ki bi se želele predstaviti v povorki. Tradicija Litijskega karnevala je sicer parodija na politično dogajanje pri nas in po svetu, a so vseeno pri nas dobrodošle vse vesele maškare,” je pojasnil Robert Žurga, direktor Zavoda za kulturo, mladino in šport Litija, ki je del organizatorske skupine. Skupine, ki se bodo predstavile v karnevalu, bodo prejele finančno spodbudo, na koncu pa bo komisija nagradila še tri zmagovalne skupine, najboljšo manjšo skupino in skupino po izboru občinstva.
Posvečeno 175-letnici prihoda železnice v Litijo – je tema letošnjega karnevala “z vlakom v prihodnost”. Po Litiji bodo maškare krenile 1. marca in kot šaljivo pravijo organizatorji, se bo to zgodilo okrog približno skoraj ob 15. uri. “Vabimo, da se nam pridružijo vse maškare in pokažejo svoje najbolj nore kostume. Ob 10. uri pustno rajanje začenjamo z živ žav zabavo in nadaljujemo s tradicionalnim karnevalom. Ko se spusti noč, se bo v litijski telovadnici začela prava zabava. Na mega plesu bo zabavala neverjetna Ines Erbus.” Več v programu TUKAJ.
Lansko leto so litijske ulice zasedli kmetje:
FOTOGALERIJA: Kmetje na ulice tudi v Litiji – in to zelo uspešno
Med lokalno skupnostjo je glede na pretekle slabe izkušnje še vedno prisotno nezaupanje in strah pred novimi morebitnimi okoljsko obremenilnimi dejavnostmi. O namenih prodaje lokalna skupnost ni bila seznanjena, kar je mednje vneslo še dodaten dvom. Občina je zato na sestanek povabila predstavnike podjetja Holcim, ki prodaja omenjeno nepremičnino, da bi jim pojasnili, kakšne načrte naj bi imel novi lastnik. “Današnje srečanje bi lahko označil za uspešnega v smislu dialoga. Pridružil se nam je direktor podjetja Pavel Marđonović in napovedal, da bodo ponudili možnost oddaje ponudb za nakup tudi drugim zasavskim gospodarstvenikom in o nadaljnjih korakih obvestili občino.” 
Borut Vidmar
Smetarski tovornjak, ki so ga za praznjenje smetnjakov uporabljali do danes, bo zagorsko komunalno podjetje prodalo. Objavili so namreč javno dražbo, katere zaključek bo 10. marca na sedežu podjetja v sejni sobi. Izklicno ceno so postavili pri 9.400 evrov, brez vštetega davka.
Da pa to ne bo vse, naj bi izvedli še večjo obnovo večnamenskega igrišča na Neži, ki ga bodo spremenili v športnega. Tako naj bi zaradi varnosti odstranili neprimerna igrala ter tam namestili nov koš za košarko. V okviru participativnega proračuna, o katerem smo pisali 
Simpatična Zagorjanka je pred 5 leti postala del uredniškega odbora letnega notarskega vestnika. Takrat je predlagala kakšno bolj zabavno rubriko in se nato kar sama lotila pisanja tipičnih zabavnih prigod iz službe, ki so ji polepšale dan. “Kako se bom od upokojitve naprej lotila pisanja ne vem, saj mi bo počasi zmanjkalo materiala. Se mi pa po drugi strani vse sorte pripetljajev zgodi tudi na potovanjih. Mogoče pa napišem te.” Lepej namreč zelo rada potuje, kuha in se zadržuje v kakšni prijetni družbi. “Z dodatnim prostim časom verjamem, da se bo odprlo še veliko priložnosti. Peš, z avtom, sama ali s prijatelji bi rada obiskala vse kraje slovenske pisateljske poti in prebrala dela slovenskih literatov. Čisto mogoče je tudi, da se bom udeležila še kakšnega kuharskega tečaja. Vsekakor pa bodo moje vnukinje dobile babico, ki bo imela več časa zanje.” Kljub temu, da ima veliko planov za naprej, pravi, da bo pogrešala svoje delo in ljudi. “V manjšem kraju je drugače. Tu se med seboj poznamo in smo bolj povezani, svetujem tudi izven delovnega časa. Ko zdaj dobivam pohvala in zahvale za nazaj, me gane. To mi res veliko pomeni in zagotovo bom to pogrešala.”