»Želim povedati, da vstopajo ljudje v notarske pisarne v manjših krajih kot v spovednico, notarju zaupajo najskrivnejše tajnosti svojega življenja, razgalijo dušo, svoje slabosti in skrbi,« nam zaupa zagorska notarka Staša Lepej, ki ima pisarno sredi Zagorja že več kot 15 let.
Danes notarske pisarne odpirajo svoja vrata za brezplačna svetovanja – tako je tudi v Zagorju in Trbovljah – v dveh samostojnih notarskih pisarnah, ki skrbita za zasavske takšne in drugačne pravne zadeve.
Danes za Stašo Lepej ne bo večjih sprememb: »Na dan odprtih vrat ni v bistvu pri meni nič drugače kot druge dni. Vrata notarske pisarne so vedno odprta in stranke imajo direkten stik z notarko (za razliko od npr. ljubljanskih, kjer se stranka prebije največkrat le do referentov). Na dan, ko so vrata notarskih pisarn uradno odprta za brezplačno svetovanje, pride nekaj malega strank za takšno svetovanje.«
Nepremičninske zadeve, dedovanje in razveze
V Zagorju se na notarko največkrat obrnejo glede nepremičninskih zadev, zaradi dedovanja in razvez. Kot pove Lepej, za nepremičnine ljudje že vedo, da je to resen posel, pri katerem potrebujejo pravo svetovanje. Zelo pomembno je, nadaljuje zagorska notarka, da se ljudje posvetujejo pred zapuščinskimi postopki, kako si razdeliti dediščino in kakšne so davčne in pravne posledice, če naredijo tak ali drugačen korak. V notarskih pisarna se lahko zakonci, ki imajo odrasle in preskrbljene otroke tudi razvežejo. Podpišejo sporazum in so še isti dan ločeni. »Pri prepisih premoženja, ko starši predajo posestvo na otroke, navadno zaželim strankam, naj se še naprej razumejo in naj bodo spoštljivi do staršev in sorodnikov, naj vzdržujejo lepe družinske odnose. Pri razvezah pa še ne vem točno, kaj naj zakoncem, ki se ločujeta pred menoj, rečem. Navadno kaj vzpodbudnega, bodita dobro, vse se bo sčasoma uredilo,« pravi naša sogovornica.
»Anekdot se je v tem času nabralo za en žakelj«
Pa smo notarko prosili za kakšno simpatično zgodbico za zaprtimi vrati notarske pisarne. »Anekdot se je v tem času nabralo za en žakelj«, izvemo. Objavljene so v Notarskem vestniku, letošnje so ravno te dni izšle.
| Stranka kliče po telefonu v notarsko pisarno: »Notarka, eno poštno sem prejel s sodišča. Mi lahko razložite, kaj?«
Notarka: »Kaj pa piše?« Stranka: »Ne vem, nisem še dvignil pošte.« |
| Notarka moški stranki: »Lahko pojasnite, v kakšnem sorodstvenem razmerju ste z gospo in gospodom tem in tem? Rekli ste, da sta vaša starša, a se pišeta drugače kot vi, onadva imata bosanski imeni in priimka, vi pa tipično slovensko ime in priimek?«
Stranka: »Ime sem si dal spremeniti, posloveniti, a staršem tega ne upam povedati. Lahko ob branju notarskega zapisa rečete, da sem še vedno Mustafa in ne Janez?« |
| Razveza pred notarjem
Stranka: »Notarka, lahko vzamem tale svinčnik, s katerim sem podpisal ločitev, da bom imel nekaj za spomin na ta dogodek.?« |
| Stranka: »Gospa notarka, v pogodbi je velika napaka.«
Notarka: »Kakšna?« Stranka: »Delež lastništva je napačen. Piše, da sem lastnik deleža nepremičnine do ene polovice, pravilno pa je do dveh četrtin.« Notarka: »A ni matematično to enako?« Stranka: »Ne, napaka je! V prejšnji pogodbi je pisalo, da je delež dve četrtini in hočem, da pogodbo popravite, da ne bo kaj narobe.« |
| V notarsko pisano pokliče stranka, ki je pred kratkim v tej pisarni sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
Stranka: »Gospa notarka, pogodba, ki smo jo sklenili, ni prava.« Notarka: »Kako to mislite? So nastali kakšni problemi z izvajanjem pogodbe?« Stranka: »Ne, vse je v redu. A soseda pravi, da pogodba o preživetju ni prava, da bi morala biti neka druga pogodba.« Notarka: Če smem vprašati, kaj pa je ta soseda po poklicu, čemu meni, da pogodba ni prava?« Stranka: »Soseda je gospodinja, ampak že 30 let bere pravne nasvete v Nedeljskem in ve, da nismo sklenili prave pogodbe.« |
