Da so spomini na dosedanja izkopavanja slabi, je na zadnji hrastniški seji izpostavil predsednik KS Prapretno Ivan Urbajs. Cementarna naj bi se do njih obnašala “mačehovsko – nismo dobivali odgovorov na vprašanja, ki smo jih zastavljali in se tudi zdaj kar bojimo, kako bo vse skupaj potekalo”. Ker pa se zavedajo, da je v mestu potrebna tudi industrija, naj bi k pogovorom v javni razpravi pristopili konstruktivno in na svetu KS prišli do zaključka: “Želimo si pešpot Retje-Plesko, saj so se ljudje tam vedno radi sprehajali. Mi smo se zavezali, da bomo pridobili vsa potrebna soglasja, vodstvo podjetja pa, da bo naredilo malo širšo pot. Vztrajali smo tudi pri komisiji za nadzor, ki bi štela vsaj dva člana, pri obvestilih pred miniranjem ter izvajanjem meritev s strani zunanje inštitucije.”
Na najbolj perečo temo – razširitev dovoljenega območja izkoriščanja je Holcim odgovoril z zmanjšanjem obsega izkoriščanja. Niso pa podali odgovora na sanacijski plan, saj da težko predvidijo, kje bodo kopali v prihodnosti. Glede pogozditve pa, da obstajajo tudi še načrti za športne površine in celo sončno elektrarno. Za Prapretčane bo uspeh že, če se bo družba držala dogovorjenega, je še povedal Urbajs.
Na občini so organizirali javno razpravo – ljudje odgovorili s pripombami
Občina Hrastnik je v prvi polovici lanskega leta zbirala pripombe javnosti na nov OPPN, ki ga je izdelala za območje, kjer poteka izkoriščanje kamnoloma Retje – Plesko. V njem so določeni obsegi določenega izkoriščanja, predvidena sanacija, začasne ureditve in ukrepi ter ureditev komunalne in prometne infrastrukture. Direktor za tehnično operativno področje iz Holcima Gregor Uranič nam je takrat pojasnil, da gre pri novem načrtu le za uskladitev skladnosti z zakonskimi zahtevami in da ne pomeni velikih novosti. Kljub temu so prejeli tri pripombe javnosti z več točkami, ki pa so jih v večini tudi upoštevali.
Da gre v pripombah predvsem za to, da se mesto izkoriščanja odmakne od vseh možnih objektov, je na zadnji seji v letu 2024 predstavil vodja oddelka za okolje in prostor hrastniške občine Tomaž Sihur. Krajevna skupnost (KS) Prapretno je ob tem zahtevala še ustanovitev posebne komisije za spremljanje del in sanacije na območju kamnoloma, pripravo grobega terminskega plana izkopavanja, geoseizmične meritve ter vzpostavitev cestne povezave med Pleskim in Retjem. Na občinski seji, ki je potekala v lanskem decembru, je hrastniška občina predstavila tudi svoja stališča glede pripomb, ki so bile, kot rečeno, v veliki večini upoštevane.
V teku priprava končnega dokumenta
Svetniki in svetnice so sprejeli stališča in s tem odprli pot končni pripravi dokumenta, v katerem bo zapisano, na kakšen način lahko izkoriščanje na območju še poteka in na kakšen način bi morala potekati sanacija ter izvajanje sprotnih ukrepov za čim manjši vpliv na okolico.
Sorodni članki:
Bo Lafarge, po novem Holcim, še naprej pridobival surovine iz kamnoloma Retje-Plesko?
