21 mladoletnikov trenutno v Prevzgojnem domu Radeče prestaja vzgojni ukrep. Zaradi kaznivega dejanja, ki so ga storili v času mladoletnosti, jih je sodišče napotilo v zavod, kjer za njihovo prevzgojo skrbi okoli 40 zaposlenih. Med njimi tudi inštruktorji, ki skrbijo za izobrazbo mladoletnikov ter pravosodni policisti, ki 24 ur na dan ohranjajo okolje varno.
Dobili so le polovico obljubljenega
Inštruktorji so v radeškem domu tisti, ki mladoletnikom vsak dan nudijo izobraževanja in usposabljanja. Eden od pogojev za zaposlitev na tem delovnem mestu je opravljen pedagoško-andragoški izpit. “Kljub temu, da imajo pogoje enake kot zaposleni na drugih primerljivih delovnih mestih, so uvrščeni v nižji plačni razred,” je povedal podpredsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Jurij Rizmal. Od začetka priprave plačne reforme s strani slovenske vlade naj bi jim obljubljali napredovanje za štiri plačne razrede. “Premaknili so se le za dva, kar je med njimi povzročilo še dodatno nejevoljo in stres.”
Za cel mesec nadur
Medtem je podpredsednik SDOS poudaril še en pereč problem. “Ker jih primanjkuje, pravosodni policisti na leto naredijo 170 nadur. To je toliko, kot je zakonsko določeno. Če pa se zaposleni strinja, jih opravi še več. Kar pomeni, da na leto zabeleži še za en mesec delovnih ur več.” Povprečna starost pravosodnih policistov je po podatkih Rizmala okoli 50 let, zanimanja za ta poklic med mladimi naj ne bi bilo. Iz radeškega doma pa zaposleni hodijo delo opravljati tudi v druge slovenske zapore, saj naj bi bila kriza pri pomanjkanju tega kadra drugje še večja. Trenutno naj bi jih primanjkovalo vsaj 100 “Razpisi so objavljeni redno, a se na njih nihče ne prijavi.”
Za začetek so organizirali opozorilni shod
Danes je pred upravno zgradbo Prevzgojnega doma Radeče zato potekal opozorilni shod, katerega se je udeležilo okoli 25 zaposlenih, te pa je podrl tudi radeški župan Tomaž Režun. “Ker moramo zagotoviti nemoteno delo v zavodu, so bili to le tisti, ki niso na delu. S shodom pa smo želeli opozoriti na slabe razmere in pozvati k realizaciji obljub,” pojasni Rizmal.
Kot smo že omenili, se, po njihovem, vlada ni držala napovedanega napredovanja inštruktorjev. Pred kratkim pa so jim zavrnili še kolektivno pogodbo, s katero bi si lahko zagotovili kakšna dodatna izplačila. “Takšne pogodbe na primer imajo tako v policiji kot v vojski, le mi jih ne smemo imeti. Tako ne gre več naprej. Že od leta 2022 opozarjamo in pozivamo k sprejetju ukrepov za izboljšanje razmer, posluha pri vladi pa ni.”
Pri tem na sindikatu predlagajo sprejem ukrepov nagrajevanja ali štipendiranja že v času šolanja za pravosodnega policista. S tem naj bi več mladih navdušili za to izobraževanje. Poleg tega bi tudi sami želeli prej omenjeno kolektivno pogodbo. “Ureditve bi morale biti bolj sistemske. Nujno je potrebno narediti nekaj, da bomo bolj konkurenčni na trgu dela.”
Danes se njihovega shoda ni udeležil nihče od odločevalcev. Če tudi v prihodnje posluha z njihove strani ne bo, v sindikatu napovedujejo še dodatne shode.
Prevzgojni dom Radeče smo obiskali lanskega septembra, ko smo se pogovarjali z 18-letnim mladeničem:
ZGODBA 18-letnega mladeniča: “Bil sem odvisnik in nasilnež, zdaj pa imam …”
V natečaju so sodelovali učenci 3.a in 3.b razreda OŠ Gradec Litija in učenci 3.a razreda OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. Vsem učencem, ki so sodelovali, se iskreno zahvaljujejo za njihove izdelke, saj so z njimi pokazali svojo domišljijo in talent. Sodelujoči so za svoj trud prejeli tudi nagrade, ki jim bodo pomagale pri nadaljnjem ustvarjanju.
Gorazd Lipovšek iz policijske postaje Trbovlje je v začetku leta 2024 na poti v službo srečal znanca Bojana Sušnika, ki ga je prosil za pomoč pri posredovanju v stanovanju, iz katerega se vali gost dim. “Nisem razmišljal, da je nevarno. Ko sem prejel klic sina, da pri sosedih gori, sem se hitro odpravil pogledat in vmes za pomoč prosi še Gorazda. Ko sva vstopila v stanovanje, se skoraj ni več nič videlo. Črn dim je segel od kolen do stropa. Na sredi stanovanja sva nato videla starejša stanovalca. Bila sta objeta, saj nista vedela, kam iti. Najprej sva ju odpeljala k sosedom, kjer sta na toplem počakala na reševalce,” je o dogodku povedal Sušnik. 
Policija medalje za hrabrost podeljuje za izkazano posebno hrabrost pri reševanju ljudi ali premoženja ter pri opravljanju varnostnih nalog, ob katerih so bila njihova življenja izpostavljena nevarnosti. Policistom, drugim zaposlenim v policiji in fizičnim osebam za požrtvovalnost pri reševanju ljudi ali premoženja podeljujejo medalje za požrtvovalnost. Slovenska policija je včeraj na slavnostni podelitvi 66 posameznikom podelila omenjene medalje, med njimi je bilo 5 zasavskih policistov in en občan Trbovelj.
Medaljo za hrabrost sta prejela še policista Jan Matjaž in Matic Obrez, oba iz trboveljske policijske postaje. Februarja lani sta bila poleg gasilcev napotena na mesto požara. Gorel je večstanovanjski objekt v Trbovljah. Policista sta opazila, da se črn dim vali v višja nadstropja stanovanjskega bloka, zato sta vstopila in stanovalce pričela obveščati o nevarnosti ter jim pomagala pri evakuaciji. Vsakič ko sta stanovalce odpeljala na varno, naj bi se nadihala svežega zraka in nato ponovno vstopila v goreč objekt, da bi nadaljevala z evakuacijo. Zaradi vdihavanja gostega dima sta tudi sama potrebovala zdravniško oskrbo.
Policista Maša Pahole iz postaje Zagorje in Simon Vilčnik iz postaje Trbovlje sta avgusta lani rešila življenje občana. Po podatkih policije sta s hitrim, povsem pa prisebnim in strokovnim pristopom do osebe, ki je kazala očitno samomorilsko namero, preprečila usodno dejanje in ohranila dragoceno življenje. Prejela sta medaljo za požrtvovalnost.
Pred tremi leti se je pričel izbor za najlepšo otroško pravljico Hrastnika. Kar 17 pravljic je prispelo na natečaj, komisija pa je izbrala najboljšo – “Perkmandeljc in tiskarski škrat” avtorja Albina Potiska.
“Pri rudarjih kroži legenda o tem škratu, ampak, če boste kakšnega rudarja spraševali, vam bo povedal, da se je vsak že srečal z njim, ampak nevede. Nagaja in pomaga – ima dvojno funkcijo. Jaz sem pa tega Perkmandeljca po svoji predstavi oživil,” še pove Potisek, ki ima pripravljenih nešteto pripoved o zasavskih prigodah in jih bo danes ob predstavitvi knjige tudi delil z vsemi obiskovalci.
Leta 1991 ga je v Zasavje pripeljala ljubezen. Sprva je živel v Zagorju, kasneje pa se je preselil v Trbovlje. Med večje mejnike v življenju izpostavi prav selitev iz Ljubljane v Trbovlje: “Zamenjaš okolje, zamenjaš druščino in prijatelje… te stvari moraš vklopiti v novo okolje.” Življenje v Zasavju opisuje kot drugačno od tistega v Ljubljani. “Treba se je predvsem navaditi na ljudi, tukaj se vsi poznamo med seboj. Življenje na očeh je drugačno kot v večjih mestih. Tam nisi toliko na očeh pri vseh zadevah. Pozna se tudi vpliv rudarjenja, saj ljudje znajo stopiti skupaj.” Kot kulturnika ga je pozitivno presenetila pestrost kulturnega dogajanja v regiji in dejstvo, da so Zasavci vedno bili pobudniki sprememb. Med prednosti rdečih revirjev pa izpostavi tudi geografsko lego, saj je do skoraj vseh koncev Slovenije oddaljenost približno enaka.
Fotografija iz arhiva Blaža Rojka.
FOTO: Arhiv Blaža Rojka
Trboveljska šola ponuja kar osem izobraževalnih programov za poklice, ki so med delodajalci vse bolj zaželeni. Med srednje strokovnim izobraževanjem lahko njihovi dijaki izbirajo šolanje za elektrotehnika, strojnega tehnika in tehnika računalništva, med srednje poklicnimi programi za avtoserviserja, inštalaterja strojnih inštalacij, oblikovalca kovin orodjarja ter še nov program mehatronik operater. Program so sicer prvič razpisali za letošnje šolsko leto, a niso prejeli dovolj prijav. Tokrat so ga ponudili znova, saj so ugotovili, da v zasavskih podjetjih obstaja veliko zanimanje za ta poklic, ki bi mogoče lahko bil celo poklic prihodnosti. Več o tem ter o državnih in svetovnih nazivih, s katerimi se ponaša šola pa 
Vesna Kralj, ravnateljica STPŠ
