Tragedija, ki je Denisu Keranoviču popolnoma spremenila življenje, se je v Trbovljah zgodila leta 1998. Njegov prijatelj je tistega leta dobil otroka in mladi fantje so, tako kot veleva tradicija, novo življenje želeli proslaviti, kot se zada. “Bilo je 12. marca. Da ne bi motili sostanovalcev v bloku, smo se odločili, da bomo zabavo priredili v Žabjeku, kjer nam je prijatelj odstopil svoj vikend,” je Denis začel svojo pripoved o usodnem dnevu. Ravno v tistem času so sicer makadamsko cesto urejali za preplastitev z asfaltom. Vikend, v katerem so pričeli začeli proslavljati rojstvo prijateljevega otroka, se je nahajal na eni strani ceste, na drugi pa vrtna uta, v kateri je spal starejši Trboveljčan. “Sploh nismo vedeli, da je tam. Menda so na njegovo uto prileteli kamenčki iz ceste, ko smo se pripeljali. Čisto točno še vedno ne vem. V vikendu sem slišal, da se zunaj nekaj dogaja in se odločil, da grem pogledat. Takrat še nisem vedel, da se v resnici kregajo.” Ko je Denis prišel do prijateljev, je gospod že zagrabil za pištolo in začel streljati. Streljal je vse povprek in pri tem zadel mladega fanta v vrat. Po informacijah, s katerimi razpolaga naš sogovornik, je bil strelec pijan. Zakaj je imel orožje, nihče ne ve.
Denis je po dogodku postal tetraplegik
Denis Keranovič
“Spomnim se, da so me prijatelji odpeljali v bolnišnico, kjer sem izgubil zavest. Zbudil sem se 36 dni kasneje v Ljubljani. Postal sem tetraplegik.” Fant, poln življenja, z obilico možnosti, ki mu jih je ponujalo življenje, je moral v enem trenutku popolnoma spremeniti svoje plane. “Takrat sem hodil v večerno šolo za poklicnega šoferja. Hotel sem voziti velik tovornjak – ga naložim in grem na cesto. Da bi bil na cesti čisto svoj gospodar, to sem si želel.” Urejal si je tudi papirje za potovanje v Avstralijo, kjer je po ločitvi živela njegova mami. Ko pa se je zbudil v ljubljanski bolnišnici, “noben del telesa ni več delal kot prej”. Naboj, ki ga je zadel, je dosegel vretenca in mu pretrgal živec. Na terapiji v Soči je na novo iskal smisel v življenju. “Tam sem videl osebe, ki so bile v veliko slabšem stanju kot jaz. Takrat sem si rekel – če imajo oni voljo za življenje, bom tudi jaz šel skozi to.”
Po terapijah na Soči je odšel v trboveljski dom za upokojence. Tam je bival kar 24 let, preden je prišel v občinsko stanovanje v Trbovljah, kjer prebiva zadnje leto. Sprva ga je bilo malo strah samostojnega življenja, a se je kmalu privadil. Če bi imel več prostora, bi si v stanovanju namestil kakšno fitnes napravo ali blazine za telovadbo. “Zdaj sem tu, na isti lokaciji, pozimi, poleti, ves čas.”
Slovenijo je videl le na šolskih izletih
Denis si je zdaj zadal nov cilj. Želi si vozilo, s katerim bi se končno lahko podal na cesto, kar si je želel že kot fant. “Predstavljam si, kako bi s kombijem lahko šel po svetu. Že dolgo nisem obiskal sorodnikov v Bosni. Želim si videti Sarajevo in Beograd. Najprej pa Slovenijo, ki sem jo videl le na izletih, ko sem še hodil v šolo.” Lastno vozilo, ki bi mu omogočilo večjo mobilnost, je njegova velika želja. Zdaj je namreč vezan na svoje majhno stanovanje, z vozičkom se lahko zapelje v park in trgovino v bližini. Glede na to, da ima status brezposelne osebe, nima velikih prihodkov. In da, prav je napisano. Denis, ki je tetraplegik in prikovan na invalidski voziček, je voden kot brezposelna oseba. Ko je dopolnil 18 let še ni bil nikjer zaposlen, zato mu invalidska pokojnina ne pripada. Torej, z že tako majhnimi prihodki si je zadnjih 24 let plačeval dom, v katerem je bival, danes plačuje najemnino in stroške bivanja v pritlični garsonjeri. Da bi kmalu lahko privarčeval za vozilo, je skoraj nemogoče.
Zato so v Trbovljah povezale organizacije in dobri ljudje, da bi v različnih akcijah zbirali majhne prispevke, ki bodo skupaj zanj naredili veliko razliko. Prva poteka ravno v teh dneh – gre za ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov, o kateri smo ta teden pisali TUKAJ. V občini Trbovlje bodo zbrani znesek namenili za nakup vozila za Denisa. “Kakšno vozilo si bom lahko privoščil, bo odvisno od zneska, ki ga bodo zame namenili dobri ljudje. Vsekakor pa bi mi vozilo spremenilo življenje za 100 odstotkov. Lahko bi šel v družbo, na izlet. Ne vem, kako bi opisal to neverjetno spremembo, ki bi mi jo lasten kombi prinesel. Že zdaj čutim neizmerno hvaležnost vsem, ki bodo kakorkoli prispevali, da se mi uresniči ta želja.”
Po praznikih sledijo še druge akcije
“To bo le prvi korak,” je povedala Maja Renko, ki je koordinatorka invalidskega varstva na CSD Zasavje. S 1. novembrom bo za naročnike pri Telekomu, Telemachu, A1 in T2 omogočena funkcija SMS sporočila na 1919. Z geslom DENIS5 bodo lahko prispevali 5 evrov. Akcijo zbiranja sredstev bodo podprli nogometaši trboveljskega kluba Rudar, ki bodo v začetku novembra odigrali zadnjo tekmo letošnjega leta. Zbiranje bodo organizirali tudi dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Zaenkrat velja, da bo dobrodelni kotiček organiziran tudi v posebni ulici v decembrski pravljični deželi, kjer bodo ljudje lahko Denisa tudi osebno spoznali. “Odziv lokalnega okolja je res lep. Združujejo se ljudje in prostovoljci, ki bodo v teh dneh še delali na stojnici akcije Manj svečk za manj grobov na pokopališčih. Iščejo tudi že ideje za naprej.”
“Denis je zdaj vezan na eno lokacijo, vsi mu želimo, da bi živel bolj kvalitetno in imel možnost bolj enakopravnega vključevanja v družbo. Skoraj 25 let je živel v domu za upokojence, čas je, da vsaj zdaj malo zaživi, se udeleži kakšnih dogodkov, se druži.” O različnih možnostih darovanja bodo še dodatno obveščali.
Sorodni članki:
ZGODBA: Huda nesreča ga je prikovala na posteljo, zdravstvo je obupalo, a domači nikoli!
Prejšnji teden je Krajevna skupnost Vače na temo problematike državne ceste sklicala zbor krajanov, kamor je povabila tudi litijskega župana Francija Rokavca in direkcijo ter vse tiste, ki se v njihovem okolju dnevno spopadajo s težavami zaradi propadajoče ceste. “Člani krajevne skupnosti smo želeli krajanom ponuditi nove informacije glede projekta in problema nevzdrževanja ceste na račun projekta, ki je uvrščen v daljno prihodnost. Želeli smo, da predstavniki DRSI spregovorijo kakšno besedo z ljudmi, ki so primorani cesto vsakodnevno uporabljati. Hkrati smo k problematiki želeli pristopiti prijazno in konstruktivno ter se prizadevati za skupno rešitev,” je pojasnil predsednik KS Vače Miloš Kimovec.
Kot predstavnik DRSI se je zbora udeležil vodja Sektorja za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost Miloš Dular, ki je Vačane, ki so napolnili šolsko telovadnico obvestil, da so lanskoletne poplave obnovo odnesle v leto 2029. “Ali 2030, mogoče celo 31,” je še dodal, ko je v telovadnici završalo. Da bi se rekonstrukcija v najboljšem primeru začela šele čez 5 let ob tako slabo vzdrževani cesti, je bila za Vačane in vse ostale, ki se vozijo skozi Vače, res slaba novica. Ob tem je Kimovec poudaril, da je “vesel, da je DRSI na zbor poslala svojega predstavnika, ki je bil pripravljen poslušati. Dal pa nam je informacijo, ki jo sicer ni bilo lepo slišati – da bo projekt šele po letu 2029”.
Edina pot v šolo in vrtec. Varna?
Vilma Strniša, ZRSZ Trbovlje