Danes nekaj pred 15. uro je na hrastniškem stadionu pristal vojaški helikopter. Gasilci so zavarovali kraj, da so reševalci ZD Hrastnik predali obolelo osebo na nujno helikoptersko vožnjo.
V začetku leta je Podjetniški inkubator “Kompreshaus” Hrastnik dobil zeleno luč za sofinanciranje spremembe namembnosti. Iz rudniške kompresorske postaje bo nastalo stičišče inovacij in podjetniških idej, kjer se bodo podjetniki in start-upi ukvarjali z razvojem novih tehnologij in rešitev, ki so ključne za zeleni prehod.
Prejšnji teden pa je stara kompresorska postaja gostila dogodek “iz kuolma v zeleno prihodnost”, ki so ga pripravili v Zasavski gospodarski zbornici. Svoje podjetniške inovacije so na srečanju predstavili tudi lokalni podjetniki. O tem je Tjaša Polc, direktorica Zasavske GZ povedala več: “Želimo si, da naložbe v ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje podjetništva na opuščenih rudarskih površinah in v objektih prinaša večji učinek na lokalno skupnost in regijo kot zelene naložbe”.
Župan Občine Hrastnik Marko Funkl je navdušen nad idejo prenove, s katero bodo napolnili že obstoječo gradnjo, kar je tudi nova usmeritev Evrope, da se ne gradijo le novi objekti, ampak se oživijo stari. “Projekt je primer dobre prakse, kjer bomo staro cono uredili in ji dali novo življenje,” je povedal Župan in nadaljeval, da je vesel lepega obiska dogodka, “ker si Hrastnik v resnici zasluži en dober podjetniški inkubator, ki ne bo le infrastruktura. Želimo si dobrih vsebin, zbrali bomo presek mnogih idej, ki jih imajo podjetja.” Občina Hrastnik je za to območje sicer prijavila že pet projektov, trije so že potrjeni, dva še čakajo.
O podjetniškem inkubatorju smo že pisali in obelodanili, da bodo le-tega zapolnili z novimi vsebinami ter poskrbeli za trajnostno transformacijo, kjer bodo poskrbeli za primerno odlaganja odpadkov, porabo energije in vode na območju. Omenil je še možnost postajališča za avtodome in druge ideje, ki jih zanje že pripravljajo na Fakulteti za arhitekturo.
Priložnost za podjetja
Podjetniški inkubator ponuja različne priložnosti za podjetja lokalno in širše. Katera panoga in kako si lahko obeta sodelovanje pa je odvisno od vsebine, ki jo bodo ponudili v inkubatorju, pravi direktor Regionalnega tehnološkega centra Zasavje, Jože Weingartner: “Če bo na voljo 3D tehnologija, vidim priložnost v sodelovanju, izmenjavi novih znanj in izkušenj ter razvoju novih tehnologij. Sami smo zaradi izkušenj lahko podpora start-upom in podjetjem, ki razvijajo nove produkte. Za nas pa je inkubator priložnost za pridobivanje novega, mladega kadra ter mreženje z institucijami tudi izven regije, širjenje idej, nove poslovne priložnosti in možnost za rast,” nam je razložil direktor, ki bi si v novih prostorih želel kakšno novo 3D tehnologijo, s katero bi lahko razširili nabor izdelkov. Zelo dobrodošel, pravi, je tudi sam prostor.
Iz kompreshausa podjetniški inkubator, v katerem bo tudi “rudarska” kavarna
Sprehod kužkov po pasji pisti v parku na Stavbah bodo na Tačkovem festivalu organizirali že drugo leto. “Kužki so lani poskrbeli za pravo sproščeno vzdušje, vsak je pokazal svoj karakter, sprehodi so bili res zabavni, prav tako kot komentarji našega povezovalca prireditve,” je Mateja Sladič-Vozelj povzela lanskoletni prvi izbor najsimpatičnejšega in najNEuboglivejšega kužka na litijskem Tačkovem festivalu.
Kdo se še spominja Radovednega Tačka?
Mateja Sladič-Vozelj, ZKMŠ Litija
Kar 13 let je bil Radovedni Taček glavni lik v seriji izobraževalnih oddaj na televiziji, ki ga je animiral in igral Litijan Nace Simončič. Prav tako pozitiven kot je bil Taček, je tudi festival, ki se v tem tednu že štirinajstič dogaja po ulicah Litije in spodbuja radovednost, učenje in sožitje med ljudmi in živalmi. “Želimo poustvariti ta šaljiv in izredno zanimiv način učenja o pojmih in stvareh kot ga je imel Radovedni Taček,” je poudarila Sladič-Vozelj, “in zato obiskovalce na petkovi osrednji prireditvi čakajo zabavne igre, Tačkov band, podelitev nagrad Tačkovega natečaja, prikaz učenja mladih kužkov, ustvarjalnice, palačinke, sladoled in še marsikaj”.
Osrednji del festivala, ki je edini v Zasavju posvečen zvestim prijateljem človeka, se bo v litijskem parku na Stavbah v petek pričel ob 16.30, napovednik dogodkov, ki se dogajajo cel teden pa je dosegljiv na povezavi TUKAJ.
Zaključni dogodek je direktorica Zavoda za kulturo, mladino in šport, Alenka Urbanc povzela takole: “Cel park na Stavbah je na ta dan poln življenja – kužki, otroci, palačinke, dogajanje na vsakem koraku. Tako pozitivnega in živega dogodka si želimo še naprej”. Ob 19. bo na sporedu še družinski film Sreča na vrvici in, seveda, tudi kokice.
FOTOGALERIJA Tačkovega festivala 2023 (arhiv ZKMŠ Litija):
V spomin na prijatelja, ki se je v gorah smrtno ponesrečil, zdaj vsako leto festival
Peter Svetina in Matjaž Švagan
Vprašanje glede preglasne fontane, ki krasi zagorsko ploščad, so na Občini, po podatkih župana Matjaža Švagana že obravnavali in tudi ukrepali. “Glasbo smo znižali na minimum in jo tudi časovno omejili,” je pojasnil Švagan.
Na posvetu z Varuhom človekovih pravic so govorili tudi o zelo specifičnem socialnem problemu, za katerega je župan prepričan, da ga bodo rešili v prid družine. “In to je tisto, kar je pomembno. Da ne gledamo samo na množico, ampak tudi na posameznika in posameznico v lokalni skupnosti,” je poudaril župan, ki je prepričan, da je zelo pomembno, da je človek slišan.
Peter Svetina, Varuh človekovih pravic
Po tem, ko je Peter Svetina v Zagorju obiskal Osnovno šolo s prilagojenim programom in Zdravstveni dom, je izpostavil, da se zasavski organizaciji srečujeta s prostorsko stisko oziroma pomanjkanjem kadra. “Šole so prepolne. Mi smo na pristojno ministrstvo že oddali nekaj pobud in organizirali posvet, kjer so strokovnjaki že nakazali možne rešitve te stiske,” je pojasnil. Na splošno, pravi, da so najbolj pogoste kršitve pravic Zasavcev prenizka pokojnina, prenizka plača in socialni problemi. “V Zagorju smo obravnavali tudi pobude s področja urejanja okolja in prostora, usklajenost aktov, dostopnost do informacij, odzivnost posameznih organov,” je naštel in pojasnil, da se problem neodzivnosti organov ponavlja že več let – organi državljankam in državljanom ne odgovarjajo na njihova vprašanja oziroma pobude.
Informativni kotički z informacijami
Varuhova točka v Litiji
Varuh je ob obisku Zasavja odprl tudi informativne kotičke, v katerih so na voljo zloženke in brošure s koristnimi informacijami o delu institucije ter tudi obrazec za vložitev pobude. Poleg kotička v preddverju Občine Zagorje, je odprl še tri druge, v Hrastniku, Litiji in Šmartnem pri Litiji. Zagorski župan je ob tem poudaril pomembno plat, “da je informacija tudi pisna za občanke in občane, ki ne koristijo omrežja”. Pobude občanov, ki so jih prejeli na Občini, je še dodal, bodo pregledali in nanje odgovorili.
Aleš Oberčkal, načelnik PP Trbovlje
“Varnostni sosvet je telo, v katerem že 10 let sodelujemo s predstavniki različnih organizacij s ciljem zagotavljanja večje varnosti prebivalcev,” je za začetek razložil Aleš Oberčkal. Po njegovem mnenju je to idealen posvetovalni organ, ki ga lahko imata Občina in lokalna policija, saj v njem sodelujejo predstavniki različnih lokalnih organizacij, ki delujejo v občini. Vsako leto so še kakšno organizacijo dodali, da bi bila sestava res smiselna in rešitve praktične in kar je najpomembneje – da bi delovale.
Osredotočeni na medvrstniško nasilje in nasilje v družini
Na področju prometne varnosti, kjer je načelnik trboveljske policije ponosen, da že od leta 2018 ne beležijo smrtnih žrtev, sam ne vidi rešitve težavnih točk v postavitvi novih znakov in kaznovanju, ampak v sistematičnih, še zlasti infrastrukturnih rešitvah, ki bodo resnično pripomogle k varnosti. Na področju sicer bolj deluje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je tudi posvetovalno telo znotraj Občine Trbovlje. Medvrstniško nasilje in nasilje v družini pa sta temi, ki sta po podatkih Oberčkala v porastu in so ju letos v Varnostnem sosvetu še posebej naslovili. “Ta se pojavlja v različnih oblikah in jo moramo nagovarjati vsi. V ozadju so možne zelo težke zgodbe posameznikov, posledice tega pa, kot smo lahko bili priča na območju Šoštanja, lahko tudi tragične,” je poudaril policist. V Trbovljah so pripravili predavanja za učitelje, strokovne delavce, tudi za starše. Žal pa je tako, da na predavanja pridejo eni in isti starši, tisti, ki bi najbolj potrebovali usmeritve, pa jih nikoli ni.
V desetih letih se je marsikaj spremenilo
Aleš Oberčkal, načelnik PP Trbovlje
Razvoj in porast družabnih omrežij je eden od mejnikov glede dela pred desetimi leti in danes, je primerjal trboveljski načelnik. Medtem, ko ta lahko povzroči marsikatero težavo in verbalno nasilje, je tudi priložnost, da občani hitro opozorijo na težavo. Da se ljudje v domačem mestu počutijo varno, je tisto, kar si načelnik trboveljske policije želi, saj je “dobrina, ki jo jemljemo za samoumevno, v ozadju pa je napor in trud ljudi, ki želimo doseči občutek varnosti pri soobčanih, ki je še kako pomemben v okolju, kjer živimo”. Ko se bo pojavil problem, pravi načelnik, ga bo varnostni sosvet obravnaval in aktivno iskal rešitve.
Ne samo na papirju, delujejo tudi v praksi
Aleš Oberčkal, načelnik PP Trbovlje
“Pri nas ni varnostni sosvet samo na papirju, ampak redno sestankujemo in delujemo, kar je tudi pripomoglo k nazivu varne občine, ki smo jo prejeli že dvakrat” je prepričan načelnik, ki pravi, da je biti policist življenjsko poslanstvo. Da so naziv letos prejeli že drugič, mu zelo veliko pomeni, saj dokazuje “da kot načelnik v desetih letih nisem stagniral, ampak še vedno iščem izzive za izboljšavo. Navsezadnje sem tudi sam občan mesta in mi ni vseeno v kakšnem okolju živim.”
Nekdo včeraj poslal grozilno pismo na trboveljsko šolo, danes policijsko varovanje