»Včasih sem bila pametna in sem spreminjala svet. Danes sem modra in spreminjam sebe.«
S to mislijo je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar na slavnostni podelitvi zlatih priznanj MEPI, ki se je odvijala v Kongresnem centru Brdo, pospremila v svet nove zlatnike Programa MEPI – Mednarodno priznanje za mlade. Tako sta se 8. generaciji zlatnikov pridružili, zdaj že nekdanji, dijakinji Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje – Alja Drnovšek in Tiatara Zupančič.
Od leta 2016, ko so prvič tudi uradno pričeli s tem programom, sta se Alja in Tiatara pridružili še Timoteju Zupančiču, Aljažu Hočevarju, Maticu Škrbcu, Luki Medvešku, Ilhani Smajlović in Moniki Maksimović.
Vztrajnost, potrpežljivost, razumevanje, pomoč, trma niso pri njih samo besede, ampak tudi konkretna dejanja. Brez njih pravijo, da ne bi nikoli zmogli – ne mepijevci, ne njihovi starši, ne vsa šolska spremljevalna ekipa, ne vodstvo. Tako pa so v mislih že pri novih zlatnikih in upajo, da bo 9. generacija, tudi glede številke, pravljična.
Otroke v vrtcih, šolah, družinah ob ustvarjanju risbic usmerjajo teme pogovorov na medgeneracijsko in medvrstniško učenje, povezovanje na to kaj sploh prazniki so in kakšne so naše želje, kaj drug drugemu želimo, kaj je sreča, kako si lahko pomagamo, kdo so tisti s katerimi se ne srečujemo pogosto, kdo so prijatelji, kako je s starostniki, osebami s posebnimi potrebami in njihovimi željami ter kaj jim želimo kot družba ali posameznik.
Odzivi prejemnikov risbic so največkrat spontani nasmehi, objemi in zahvale neposredno ob predaji risbic in obisku, ko se z drobno gesto dotakneš nekoga tam globoko v srcu. Seveda pa se razveselijo risbic in iskrenih želja otrok tudi tisti, ki jim risbico prinese poštar ali pa so deležni videoposnetka z lepimi željami otrok.
Županu občine Hrastnik Marko Funkl je mentorstvo dveh Ukrajincev strnil v kratko, a jasno sporočilo: »To ni začetek dobrega prijateljstva, ampak je že prijateljstvo«.
Nadaljevala je Olha Bunda, zaposlena v turistično informacijskem centru v Drohobychu. S pomočjo mentorjev so razvili strategijo razvoja lokalnega turizma za Drohobych. Izpostavila je tri ideje, ki jih želijo razvijati naprej za boljšo turistično razpoznavnost – in sicer, virtualni ogled, ulični muzej in stenske poslikave. Virtualni ogled naj bi bil v večji meri namenjen invalidnim osebam, ki ne zmorejo sami obiskati znamenitosti. Ideja je posneti turistične znamenitosti s ptičje perspektive ali iz različnih višjih razglednih točk, ki jih invalidi sami ne morejo obiskati.
V pogovoru nam Olha Bunda pove, da je našla več podobnosti kot razlik med Drohobychem in Hrastnikom. Obe mesti imata industrijsko zgodovino, le da je Drohobych znan po solinarstvu in nahajališčih nafte. Tudi govorico razume, če govorimo bolj počasi. Od slovenskih mest, ki so jih pri nas obiskali, ji je najbolj v spominu ostalo Celje in pogled s celjskega gradu na meglen zimski dan, ki pravi, da je imel prav poseben čar.