Prihodnji teden se spreminja režim delovanja nujne medicinske pomoči. Ta se je doslej izvajala na urgenci.
Od torka, 20. 6. 2023 se bo NMP (Nujna medicinska pomoč) v Trbovljah 24 ur na dan izvajala na lokaciji ZD Trbovlje, na zgornjem vhodu – in kot rečeno, ne več v urgentnem cetru Splošne bolnišnice Trbovlje.
Za vsa nujna stanja lahko pokličete 112, za ostala neodložljiva zdravstvena stanja pa 03 56 24 242.
Delo bodo v Trbovljah opravljali enako kot doslej, pojasnjuje direktor ZD Trbovlje Denis Tomše, razlika bo le ta, da ga bodo sedaj opravljali v svojih prostorih.
In kaj to pomeni za bolnike zasavskih občin? Vsak zdravstveni dom ima načeloma svojo dežurno službo. Kako pa bo potekalo delo urgentnega centra, še raziskuje.
Kot pravijo izvajalci AGM Nemec, je potrebno prestaviti še novo črpališče pri steklarni in porušiti objekt, kjer je bila nekoč pekarna. Rušitev naj bi potekala v času poletnih počitnic.
Obsega 2,4 % površine Slovenije
Izobrazbena sestava prebivalstva je bila manj ugodna, saj imajo prebivalci regije v povprečju nižjo stopnjo dosežene izobrazbe. Končano največ osnovno šolo jih je leta 2021 imelo 25,1 %, višje- ali visokošolsko izobraženih pa jih je bilo 20 %, kar je bilo 5 odstotnih točk manj od slovenskega povprečja. Imeli so 33 študentov na 1.000 prebivalcev, s čimer so se uvrstili med regije z manj študenti.
Odstotek gospodinjstev, ki so prejela materialno in/ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij, je bil v tej regiji najvišji (8 %). Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 15,7 % oseb (tretji najvišji delež med regijami). Najvišji je bil v zasavski regiji tudi delež gospodinjstev, ki imajo težave s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, s trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi, ta je bil 26-odstoten. Delež gospodinjstev, za katera so bili stanovanjski stroški (med te spadajo tudi morebitna najemnina ali odplačila hipotekarnih posojil) v 2021 veliko breme, je bil v tej regiji najvišji (33 %). Prav tako je bila v tej regiji najvišja stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti. 8,4 % oseb, starih 0–59 let, je živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–59 let) so delali manj kot 20 % svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih.
Stopnja delovne aktivnosti je bila v zasavski regiji v 2021 nekoliko nižja od povprečja v celotni Sloveniji; bila je 66,1-odstotna. Med moškimi je bila 68,7-odstotna, med ženskami pa 63,3-odstotna. Razlika v stopnjah delovne aktivnosti med spoloma je bila tukaj najnižja med regijami (5,4 odstotne točke). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v tej regiji najvišji (53,3 %); večina teh oseb je delala v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti je bila s 4,1 % tretja najnižja, enaka je bila v posavski regiji. Nižja je bila le v primorsko-notranjski in gorenjski regiji (v obeh 3,3 %).
Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v tej regiji najmanjše (539); avtomobili so bili povprečno stari 10,6 leta, kar je bilo enako kot na ravni Slovenije.