Tema mobilnosti je bila udeležba na enotedenskem tečaju Papirna filigrafija ali Quilling. Gre za tehniko zvijanja širših in ožjih papirnatih barvnih trakov v zvitke različnih oblik. Slovenska skupina je štela 20 upokojenk, 4 spremljevalke in vodjo projekta. Konec marca so odpotovali v Istanbul in se udeležili projekta Skupinska mobilnost udeležencev v izobraževanju odraslih, tečaj Papirne filigrafije.
Iz Zasavja sta na odpravo poleg Mateje Pistotnik iz Zasavske ljudske univerze odšli Trboveljčanka Ana Holc in Hrastničanka Vesna Babič, ki je bila tako navdušena nad izvedbo potovanja in delavnic, da je svoje misli strnila tudi v zapis.
Celotna organizacija izvedbe projekta je vredna vse pohvale, navdušeno začne Babičeva, ki so jo namestili v hotel v bližini centra, kar ji je omogočalo samostojnost, ko je imela prosti čas.
Tudi v “penziji” je marsikaj mogoče
Vesna Babič
“Delavnice so se izvajale na različnih lokacijah Istanbula, za prevoz smo uporabljali javni promet. Koristili smo kombinacije prevoza s tramvajem, podzemno železnico, avtobusom, ladjo in se poslužili taksija, če ni šlo drugače. Za koriščenje mestnega prevoza je potrebna primerna fizična kondicija in sposobnost orientacije. V gneči je skupina 25 ljudi kar težko obvladljiva, a sreči nam je skoraj vedno uspelo, da smo vsi prišli na isti tramvaj in se na postaji vsi prerinili do izhoda.”
Da je tudi v “penziji” marsikaj mogoče, sta dokazali zasavski upokojenki, ki pa tudi priznata, da so svoje odtehtali prijazni mentorji in spremljevalci, ki so jim bili v pomoč na vsakem koraku.
“Z uporabo različnih orodij in ročnih spretnosti sem se naučila, da je mogoče iz ozkih, raznobarvnih papirnatih trakov narediti tridimenzionalno sliko. Vsak začetek je težek, z vajo pa sem pridobila osnovne spretnosti za izdelavo elementov iz katerih je sestavljen posamezen segment slike in vpogled v način, kako sestaviti potem motiv iz posameznih segmentov,” je pojasnila tehnični del delavnic Babičeva, in zagotovila, da bo osvojeno tehniko še uporabljala: “Na mobilnosti sem dobila vpogled, kaj vse bi bilo s papirno filigrafijo mogoče ustvarjati. Osvojena osnovna znanja bo potrebno z vajo utrditi in nadgraditi, za izdelavo motiva kot likovnega dela pa mi bodo prav prišla znanja, ki sem jih pridobivala na likovnih delavnicah v zadnjih 13 letih.”
Ana Holc
V Istanbulu se je Hrastničanka počutila prijetno in varno. “Vsi, prav vsi, s katerimi smo bili udeleženci dnevno v stiku so bili izjemno prijazni in ustrežljivi, pozorni in pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi pri samostojnem raziskovanju Istanbula je bilo počutje enako, prijetno in varno. Izkušnje, ki sem jih v tem projektu pridobila, so neprecenljive in verjetno se vseh še ne zavedam prav dobro. Koristno jih bom lahko vgradila v svoje življenje. Hvaležna Zasavski ljudski univerzi, ki mi je sodelovanje v projektu omogočila. Veselim se, da bom svoja nova znanja nadgrajevala in prenašala, jih delila z drugimi na brezplačnih delavnicah.”
Pogosto obiščem Trbovlje, Zagorje in seveda tudi Litijo. Manjkrat sem v Hrastniku. Zasavje vidim kot postindustrijsko območje – ta se soočajo z velikimi spremembami. Pošteno smo delali na tem, da smo Zasavje »spravili« do sredstev, ki bodo na voljo iz Sklada za pravičen prehod. Za Zasavje pa se obeta še ena velika priložnost.
Regija bo morala delovali bolj kot regija. Štiri občine bi se morale redno sestajati in iskati skupne rešitve, te pa bi lahko razvijali z evropskim denarjem.
Če bomo držali skupaj in bo industrija prišla, bomo državo prisilili, da bo razmišljala o infrastrukturi. Potreben bo razmislek o tretji razvojni osi. Mislim, da Zasavje zasluži in to nujno dovolj široko in prevozno cesto med Hrastnikom in Zidanim Mostom.