Vedno se rad vrača v Zasavju. Klemen Grošelj je Litijan, ki na evropskem parketu poleg ostalih zunanje političnih tem vedno razmišlja, kako pomagati Zasavju. V osnovi je prepričan, da moramo Zasavci nastopiti in delovati kot regija, prestopiti občinske ograje in delovati v skupno dobro. Evropska pomoč je na voljo, tako preko sklada za pravičen prehod, kot tudi drugih postavk, kot recimo iz Sklada za okrevanje in odpornost. Grošelj bo konec tega tedna tudi v Trbovljah v ZMŠT (Trbovlje) ob 11. uri na temo: “Made in Europe – od rudarstva do visoke tehnologije”.
Zasavski poslanec je član politične skupine Renew Europe (Prenovimo Evropo)/ prej LMŠ, zdaj Gibanje Svoboda, ki velja za najbolj proevropsko politično skupino v Evropskem Parlamentu. V preteklosti je bil raziskovalec na UL FDV oziroma na Obramboslovnem raziskovalnem centru. Kasneje je delal tudi v državni upravi, dokler ni bil septembra 2018 imenovan za Državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo in maja 2019 izvoljen za evropskega poslanca. Kot poslanec je član Odbora za zunanje zadeve (AFET) in nadomestni član v pododboru za Varnost in obrambo (SEDE) in v Odboru za industrijo, tehnologijo, raziskave in energijo (ITRE). Obenem pa tudi član delegacije EP za Srbijo in nadomestni član delegacij EP za Črno goro in NATO. Trenutno je predsedujoči skupini prijateljstva z Bosno in Hercegovino.
V Zasavju ste večkrat. Le doma v Litiji ali tudi drugje?
Pogosto obiščem Trbovlje, Zagorje in seveda tudi Litijo. Manjkrat sem v Hrastniku. Zasavje vidim kot postindustrijsko območje – ta se soočajo z velikimi spremembami. Pošteno smo delali na tem, da smo Zasavje »spravili« do sredstev, ki bodo na voljo iz Sklada za pravičen prehod. Za Zasavje pa se obeta še ena velika priložnost.
Znotraj uredbe o zemeljskem plinu bomo postavili ogljično intenzivne regije, kamor bi lahko vključili tudi Zasavje. Če bo evropska komisija dala podporo, bi preko omenjene uredbe lahko regija pridobila poseben status in posledično kandidirala za razvojna sredstva. Regije bi naredili investicijsko bolj zanimive, saj bi pošteno skrajšali postopke za prilagoditve v prostoru, za razne presoje. In, da ne bo pomote, ne govorimo o zmanjšanju standardov, ki veljajo danes, temveč o hitrejših in lažjih postopkih. Tako bi se investitor namensko odločil prav za razvoj v Zasavju, kjer bi imel boljše pogoje.
“Vsi čakamo to regionalizacijo, ampak nič nas ne ovira, da mi že sedaj nastopamo kot regija. S skupnimi projekti lahko naredimo veliko več.”
Se Zasavci še vedno premalo povezujemo?
Regija bo morala delovali bolj kot regija. Štiri občine bi se morale redno sestajati in iskati skupne rešitve, te pa bi lahko razvijali z evropskim denarjem.
Menim, da lahko Zasavje zaradi svoje industrijske preteklosti ponudi zelo dobre lokacije, ki potrebujejo ekološke sanacij in so lahko preoblikovane v sodobna industrijska območja. Tukaj bo potrebno doseči dogovor med vsemi političnimi akterji v Zasavju, treba bo malo preseči nekatere politične poglede in na stran postaviti »foušijo«. Mislim, da tako lahko celotna regija samo pridobi. Če se bomo spet spustili v neka medsebojna tekmovanja, bomo zgubili vsi.
Kaj pa največji problem Zasavja – infrastruktura?
Če bomo držali skupaj in bo industrija prišla, bomo državo prisilili, da bo razmišljala o infrastrukturi. Potreben bo razmislek o tretji razvojni osi. Mislim, da Zasavje zasluži in to nujno dovolj široko in prevozno cesto med Hrastnikom in Zidanim Mostom.
Dejstvo je, da imamo Zasavci železnico, zdaj se prenavlja zagorska železniška postajo, nato sledi Litija. Pomembno je, da se nadaljujejo projekti izboljšanja proge, ki bi omogočila tudi večje hitrosti, sploh za čas, ko cestni prevozi ne bodo več tako pomembni. Ampak to spet mora biti skupen regijski projekt.
Vse kar sem delal, sem vedno imel v misli, kako Zasavju pomagati.
Kakšen je občutek, ko pridete iz Bruslja ali Strasbourga nazaj v Zasavje?
Doma je najlepše. Če pomislim na desetletja nazaj, vem, da je danes kakovost bivanja veliko boljša. Po drugi strani pa je ta regija malo pozabljena. Treba je opomniti Slovence, da s tem, ko smo tukaj kopali premog, pa tudi druge rudnine, je rudnik prispeval blagostanju Slovenije, ki je danes v veliki meri takšno kot je prav zaradi tega. In zdaj je čas za razvoj te regije, seveda z industrijo, ki je okolju prijazna. V Zasavju so čudoviti hribi, je reka Sava, ki je veliko bolj čista in tudi prostor je za turizem, ki pa žal še vedno deluje le na občinskih ravneh in ne po celotni regiji.
Evropski poslanec med prvimi obiskal prav Trbovlje ter Hrastnik
