06. 07. 2022

Bomo po letih dogovarjanj vendarle dobili pokrajine, med njimi tudi zasavsko? Državni svet, ki je danes potekal v Litiji, pošilja pokrajinsko zakonodajo v parlamentarni postopek, pri tem pa je državne svetnike podprl tudi predsednik države Borut Pahor. 

Litijski župan Franci Rokavec

“Počaščeni smo, da je Državni svet po premoru zaradi epidemije spet na terenskih sejah in da so izbrali prav Litijo, torej središče Slovenije, tudi za odločanje o zakonodajni iniciativi in dveh ključnih zakonih za ustanovitev pokrajin,” je dejal litijski župan Franci Rokavec ob robu seje Državnega sveta, ki je potekal v SVC Litija. Povedal je še, da je razprava zdaj drugačna kot pred leti, saj so se tokrat lotili obširne razprave na terenu, ki se je v dveh letih odvila v večini slovenskih občin, in zdaj temelji na interesu, ki je bil izražen na lokalni ravni. “Po odločitvi Državnega sveta se bo zdaj morala politika odločiti, ali je čas dozorel za ustanovitev pokrajin,” je dejal Rokavec. 

Sedež v Zagorju, pokrajinski svet v Trbovljah in svet občin v Litiji

Da se ustanovi Zasavska pokrajina, se strinjajo tudi v Litiji, prav tako s predlogom, da bi središče pokrajine bilo v Zagorju ob Savi, sedež pokrajinskega sveta v Trbovljah in sedež sveta občin v Litiji. Glede decentralizacije, ki bi jo v državo vnesle pokrajine, je Rokavec poudaril, da predlog ne predvideva razporeditev ministrstev po regijah, pač pa da se nivo odločanja prenese na nižjo raven, kar se bo v praksi po njegovem pokazalo predvsem pri hitrosti sprejemanja prostorskih načrtov in spreminjanju ter prenosu pristojnosti določenih nalog, ki jih zdaj rešujejo v Ljubljani, na pokrajine.

“To so tiste operativne stvari, za katere bodo na koncu tudi občani občutili, da so se prenesle na nižji nivo. Ključno pa je, da bodo pokrajine dobile razvojno funkcijo načrtovanja kot regije. Na primer, eden od primerov neurejenega stanja v Sloveniji je sistem ravnanja z odpadki,” je o priložnostih, ki jih bo regijam dala ustanovitev pokrajin, dejal Rokavec in poudaril, da bi pokrajine spodbudile tudi večjo kadrovsko učinkovitost določenih operativnih služb, ki so zdaj po njegovem mnenju preveč razdrobljene. 

Prevelike razlike, da bi manj pokrajin delovalo optimalno

Po predlaganem svežnju bi Slovenija čez nekaj let dobila 15 pokrajin, med njimi tudi samostojno Zasavsko pokrajino. Kot je povedal vodja strokovne skupine Boštjan Brezovnik, bi se sicer strokovna skupina teritorialno bolj usmerila v koncept ustanovitve od šest do osem pokrajin, vendar raziskave terena hitro pokažejo, da v praksi to ne bi bilo optimalno. Zasavje in Posavje sta si denimo blizu, vendar v resnici nista povezana, še niti cestna povezava med njima ni najboljša. 

S sprejetim svežnjem pokrajinske zakonodaje je bil zadovoljen tudi gost seje Državnega sveta, predsednik države Borut Pahor, ki ocenjuje, da je šlo pri tem za enega najuspešnejših projektov v zgodovini samostojne države. “Imamo 212 občin, na začetku se je zdelo, da je razdrobljenost prevelika in ogroža razvoj lokalne samouprave, izkazalo se je ravno obratno, da ta razvoj lokalne samouprave omogoča. Očitno je, da je nekje potrebna majhna in drugje velika občina, zdaj pa tako ene kot druge potrebujejo še vmesno raven,  pokrajinsko raven, ki bo morda pripomogla, da bodo ene in druge še uspešnejše v svojem razvoju,” je po seji Državnega sveta v Litiji dejal Pahor, prepričan, da je sveženj nastavljen tako, da bi ga v parlamentu lahko sprejeli s potrebno večino, saj omogoča tudi še morebitne spremembe.

Kovšca: Zasavska pokrajina bi lahko bila zgodba o uspehu

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Tudi po mnenju predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce je zdaj malo razlogov, da pokrajinske zakonodaje ne bi sprejeli. Za Zasavsko pokrajino je sicer že pred časom ob obisku Zasavja dejal, da bi to lahko bila zgodba o uspehu. “V teh krajih je živahna gospodarska dejavnost, tudi po opuščanju rudarjenja in proizvodnje električne energije so se kraji pobrali na noge, imajo dobre zasnove in zdrava podjetja, ki so izvozno naravnana. Če to spravimo na raven pokrajine, če velik del sredstev ministrstev preide na raven pokrajine in če bo ta lahko razvila relativno avtonomno razvojno politiko, mislim, da se Zasavju dobro piše in da lahko postane tehnološka gonilna sila v Sloveniji,” je takrat dejal Kovšca. 

SORODNI ČLANKI:

Bodo zasavski “šerifi” sedli v Svet občin kar v Zagorju?