Ste že kdaj na sprehodu našli vremenski balon? Bi sploh vedeli, da gre za vremenski balon? Priseljeni Zasavčan Dejan Novak, sicer ljubiteljski radioamater, pravi, da morda kdo res ne prepozna naprave s padalom, ki se naključno znajde na njegovi poti, morda celo na domačem dvorišču, a sam redno spremlja letenje vremenskih balonov in če pristane v Zasavju ali njegovi okolici, ga poskuša najti.
Pri vremenskih balonih gre za sondo, ki je opremljena z GPS sprejemnikom. Ta določa točen položaj in tako omogoča posredno izračunavanje smeri vetra in hitrosti vetra na trenutni višini. Sonda pa napovedovalcem vremena pomaga s podatki o zračnem tlaku, temperaturi in vlažnosti zraka. Pri nas jih v zrak pošilja Arso, a v Zasavju neredko pristanejo tudi vremenski baloni iz drugih držav. Novak je konec junija, na primer, našel enega iz avstrijskega Graza, sicer pa ima doma zbirko že okoli 50 vremenskih balonov, najdlje je pripotoval iz Nemčije.
Iz Graza v Retje s hitrostjo do 107 kilometrov na uro
Vremenski balon, na katerem visi sonda, se med dviganjem zaradi zmanjševanja zunanjega zračnega tlaka napihuje. Na tleh v premeru meri okoli 2 metra, na višini pa se napihne na okoli 8 metrov premera preden poči. Ta sonda je opremljena tudi s padalom za mehkejši pristanek. Hitrost potovanja pa je odvisna od vremenskih okoliščin, pravi Novak, med drugim od smeri in hitrosti vetra. Nekatere sonde lahko tako potujejo tudi s hitrostjo 300 kilometrov na uro, pravi ljubiteljski zbiratelj vremenskih balonov. Dodaja, da zagotovo ni edini, ki spremlja potovanje vremenskih balonov, saj je bil tudi že primer, ko je sonda padla v grmičevje, pa je ni našel. “Zagotovo jo je vzel nekdo, ki ve, kaj je iskal,” je dejal Novak in dodal, da najditelji vremenskih balonov, vsaj tisti, ki vedo za kaj gre, nato tudi zabeležijo v sistem, da so ga našli.
Vremenski balon lahko obdržite za spomin
Vremenskih balonov sicer ni treba vračati, na primer, Arsu, saj je to odpad in nima nobene vrednosti niti nadaljnje funkcije. Nekateri jih sicer poskušajo predelati, pravi Novak, a sam se s tem ne ukvarja.
Potovanje vremenskih balonov po vsem svetu sicer lahko spremljate na spletni strani radiosondy.info. Tam smo našli še en pristanek vremenskega balona v bližini Zagorja pred dvema dnevoma ob 6. uri zjutraj, za katerega je občanka javila v sistem, da ga je našla na travniku. Novak nam je pri mikro lokaciji pomagal z informacijo, da je sonda pristala v Kotredežu. Iz Ljubljane je potovala eno uro in 19 minut, z maksimalno hitrostjo 78 kilometrov na uro in povprečno hitrostjo 38 kilometrov na uro. Najvišja zabeležena točka je bila 21.747 metrov, sicer pa Arsovi vremenski baloni dosežejo nadmorsko višino do 27.000 metrov, je še povedal Novak.
SORODNI ČLANKI:
Kinooperater in zbiratelj starih fotografij doma hrani bogato zbirko zasavske foto zgodovine
