14. 01. 2022

Po vrnitvi v nekdanje žurerske zlate čase v pogovoru z DJ Carlom/DJ Kekcem, tokratni konec tedna odkrivamo, kako je nočno življenje doživljal DJ Ibro. Pod tem imenom je (bil) znan Stanko Abram. Stanny Abram, kakor je prepoznaven med ljubitelji elektronske glasbe, ki ga uvrščajo v sam svetovni vrh med izvajalci, je razkril, da je prav v Zasavju prvo v Sloveniji vzniknilo vrtenje glasbe v dnevnih lokalih.

“Dali smo radio zraven televizije in na kasete snemali …”

A seveda, po vrsti. Od začetka. Ko je glasba Stanku zlezla pod kožo in tam tudi ostala. Pisalo se je leto 1984/85, ko je bil še “mulc”, ravno v zaključnih letih osnovne šole. “Dali smo radio zraven televizije in na kasete snemali, kar je bilo predvajano na Videomixu ob četrtkih. Takoj v petek zjutraj, še preden se je začel pouk, pa en drugemu: “Ej to pa to je novo!” in tako smo vsi razburjeni in navdušeni doživljali glasbo, ki je, posebej nova, bila za nas nekaj eksotičnega,” pripoveduje in doda: “Živeli smo za neko železno zaveso v Jugi, vse je nekako za cajtom prišlo.” A ko je bilo potrebno po svež izvod revije Bravo, so imeli fantje “cajt” zelo dobro naštudiran. “Po eno uro prej smo hodili od doma, da smo ja dobili revijo ob ponedeljkih,” opiše Stanko, ki obenem poudari, da jih je pritegnil že sam imidž glasbenikov iz Brava – še preden so sploh slišali prve takte njihove glasbe.

Šprical pouk in pri DJ Božu prvič videl gramofon

Stanny Abram: začetki v Konzumu

Ko se je šele spoznaval z vrtenjem glasbe, se ga je že prijel renomé “Stanny ima svoje fore”, saj je denimo tedaj, ko so drugi plesali in žurali, čepel ob dvojnem kasetofonu in nasnemaval. “Tega nisem imel doma in je bilo še toliko bolj zanimivo.” Od nekdaj se je družil z malce starejšimi in ko je bil že dijak trboveljske srednje šole, mu je prijatelj svetoval, naj gre do DJ Božota. “Sem šprical, šel do njega in pri njemu prvič videl gramofone,” njegovo začetniško navdušenje pa je DJ Božo le podžgal, ko je Stanku rekel: “Ti, tigr, disko boma mela, bomo opremo dal not in boma musko vrtela.” Rečeno, storjeno. V Mladinskem centru Konzum, kjer so se ljudje veliko družili, igrali šah, ob vikendih pa plesali, so res kmalu za to “zavezniško” odločitvijo DJ Boža in Stanny-a pripravili malo “light showa” in petki ter sobote so minevali v duhu malo bolj glasne glasbe.

Zanimiv si bil, če si znal plesat

Notranjost Jame v razdejanem stanju februarja 2017

Od prvih korakov v Konzumu se je nadaljevalo v disku na Marnem. V zraku je bilo napeto pričakovanje: “Komaj smo čakali, da se vidimo, da plešemo,” se spominja DJ Ibro in obžaluje, da so ta občutja skozi čas pri ljudeh vse bolj in bolj bledela. A znova se mu izriše nasmeh na obraz: “Včasih si bil zanimiv, če si znal plesat, tako smo navezovali stike. A veš, kaj pa danes pomeni plesat?” in začne z glavo stresati gor in dol kot bi vneto prikimaval. Dogajalo se je tudi na Izlakah: “Tam je bil motel, ki je spadal pod Medijske toplice in v Jami disko.” Sledil je Super Li, kjer je Stanny pomagal DJ Božu, tam okrog leta 1988, vse dokler ni DJ Božo šel v Mesečino – tedaj je vajeti prevzel hrastniški glasbeni navdušenec. Tako sta imela vsak svoj prostor za ustvarjanje, eden v centru in drugi na obrobju Trbovelj. “Čeprav sva si bila en drugemu konkurenca, je oboje laufalo. Najbrž tudi zato, ker je bilo precej samskih domov, pa več ljudi je bilo v Zasavju,” meni sogovornik, ki je lani srečal abrahama. “Not so redarji spuščali v parih. Ženske so še spustili same, ampak moške pa ni govora, razen če je imel kako hudo vezo.”

Se kdo spomni škandaloznega tekmovanja?

Super Li je imel po Abramovih besedah nekoliko posebnega lokalnega upravljavca in po tem, ko se je iskalo v zameno za bogate nagrade denimo najdaljši poljub, je nekoč prišla na dan ideja: “A imamo najmanj oblečenega gosta?” in trije, štirje so se res slekli. “To je bil takrat velik škandal, ljudje so se zgražali in počasi je vse potihnilo.” Stanko je bil kratek čas še na Otočcu, potem pa je šel v vojsko. Ko se je vrnil, je v Super Li-ju nekje sredi 90-ih let glasbo vrtel Senad Kurtić. Nastopila so leta še zadnjega razcveta nočnega življenja, katerega so spretno obvladovali Čar v Hrastniku ter Super Li v Trbovljah in Mesečina v Bevškem. Okrog leta 2000 se je tudi iz Zasavja precej hodilo žurat v Radeče, v Jadran. “So pa imele diskoteke arhiv”, poudari DJ Ibro, “one so dajale keš za muzko. Včasih je bilo tako, da še slušalk nisi rabil, vse te je čakalo v klubu, samo znat si moral vrtet in to je bilo to.”

Z zadnjim avtobusom se je Mesečina napolnila

Stanko pojasni še razliko v urah dogajanja nekoč in zdaj (v predkoronskem času): “Čakalo se je zadnji avtobus in Trbovelj in Zagorje, pripeljal je okrog desetih zvečer in z njega se je zgužvalo 90 odstotkov vseh obiskovalcev diskoteke. Okrog enih sem že počasne vrtel.” V Mesečini sta se kar nekaj let za didžejevsko mizo menjavala Luka Pišler in Stanko, marsikdo se spominja tudi še legendarnega redarja Franja. “Ko ljudi (s)poznaš, takoj veš, “Aha, če bom dal to musko gor, bo taka reakcija, se bo takole plesalo, …Spoznaš vsako klapo in njihov okus,” še pravi in pove, da včasih ni bilo navalov glasbenih želja in da si okrog 50 odstotkov ljudi v disku poznal, preostalih 50 pa ne – so se pa spontano navezovali stiki ob glasbi in plesu.

To so bili časi … Vau, ka pa je to zaena muska?

Revolucionarna ideja po holandskem vzoru!

S kolegi so sedeli v lokalu Point 21 v Hrastniku, pa je prišel do njega njegov prijatelj Neni in mu rekel: “Stanko, lokal odpiram, boš pri meni musko sukal?” – “Kaj, a kar v kafiču?” – Ja, v Holandiji majo tak sistem in je super.” Tako opisuje Stanny Abram, kako je po njegovem vedenju prvi lokal v Sloveniji Da Capo postal kar sredi dneva neke vrste glasbena Meka, zasavskemu vzoru pa so pozneje sledili še ostali.

Končal v Da Capu in Mesečini; podaljšan delovni čas lokalov je “potopil” klube

Da so klubi in diskoteke iz svojih zlatih časov prešli postopoma v zaton, je po mnenju DJ Ibra vzrok v podaljšanem delovnem času lokalov. “Dnevni lokali, ki so prej zapirali okrog desetih zvečer, so z dovoljenji lahko obratovali do enih ali dveh, za šele iti v dveh v disko pa je bilo takrat že kar pozno,” opisuje in doda: “Folk se je vse bolj zabaval kar v lokalih in le še peščica je šla potem naprej v disko, to je po moje najbolj vplivalo na to, da so klubi zamrli.”

V letu 2021 11. na svetu!

Danes, ko od delovanja nočnih klubov niti sence več ni, Stanko ne živi od lovorik nekdanje slave.

Nasprotno: Je reden sooblikovalec ritmov na Štuor Festivalu, kasneje Hi Festivala, kjer nastopa v organizaciji Občine Hrastnik in New Vision Agency.

Kako uspešen je v svojem glasbenem ustvarjanju, dovolj zgovorno govori podatek, da je bil Stanny Abram prejšnje leto uvrščen na 11. mesto (na svetu) Traxsourca (slika v priponki) in da je že osem mesecev na vodilnem, prvem mestu Beatport Electro izvajalcev.

SORODNI ČLANKI:

Zasavska skrita zvezda elektronske glasbe