ponedeljek, 2. novembra 2026
Banner
ponedeljek, 2. novembra 2026
Banner
Home » Archives for 14. 01. 2022
Daily Archives

14. 01. 2022

Na Tereziji zagorela lesena lopa
Aktualno

Na Tereziji zagorela lesena lopa

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Iz neznanega vzroka je zagorela počitniška hišica v neposredni bližini Terezija rova. Trboveljski gasilci so požar že ukrotili.

Na dobre tri ure trajajoči intervrnciji je sodelovalo 25 gasilcev iz PGD Trbovlje-mesto, ki so tekom gašenja porabili 18 tisoč litrov vode ter tudi preprečevali širjenje požara na ostale, sosednje objekte. Objekt je bil v požaru popolnoma uničen, so ga pa iz varnostnih razlogov po tem, ko je bil ogenj pogašen, tudi podrli. Kot nam je še povedal Nejc Beravs, namestnik poveljnika PGD Trbovlje mesto, ki je bil vodja intervencije, da se je ta ravnokar zaključila.

 

Foto: Facebook

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Majhnost Srednje šole Zagorje je priložnost za intenzivno rast in razvoj dijaka
1+1=2HrastnikLitijaTrbovljeZagorje

Zakaj ne bi tudi ti bil FIT najstnik?

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

“Ker se je svet z leti tako zelo spremenil, se je spremenil tudi naš način življenja. Začeli smo se prehranjevati zelo nezdravo, v večini pa smo opustili tudi gibanje”, pravi Nika – drugošolka zagorske srednje šole. Prav iz navedenih razlogov so zagorske srednješolce vključili v program FIT najstnik. 

Na Srednji šoli Zagorje so se lahko v sklopu Zdrave šoli mladi vključili v program Fit najstnik. Pobudnik programa za najstnike je bila profesorica športne vzgoje na Gimnaziji Celje-Center. V letu 2020 je začela izvajati pilotni program na svoji šoli. Koristnost in vsakodnevne učinke pa so prepoznali tudi na zagorski šoli.

“Dijakom sem program podrobno predstavila. V Teamsih sem ustvarila ekipo, kamor sem naložila vsa potrebna gradiva o zdravem načinu prehranjevanja in video posnetke z vadbami,” opisuje profesorica Stana Kovač Hace in doda, da so dijaki vodili dnevnik prehranjevanja in koledar aktivnosti. 2 krat na teden so polurno dejavnost izvedli pri urah športne vzgoje, 1 krat tedensko smo se dobili v Teamsih, kjer smo skupaj izvedli vadbo, 2 krat na teden pa so lahko sami načrtovali čas treninga.

Naj se spremeni način življenja

Posledica pomanjkanja telesne aktivnosti in prekomerni vnosi energijsko bogate hrane in visoko procesirane hrane vodijo v povečanje telesne mase, ta pa v odrasli dobi vodi do civilizacijskih bolezni, sledijo ugotovitvam na eni izmed zasavskih šol, ob čemer tudi opažajo, da je bil čas epidemije tudi čas, ko mladostniki v večini niso bili pretirano telesno aktivni. Zato so se na šoli odločili, da začnejo izvajati program, predvsem z namenom, da mladostniki spremenijo svoj življenjski slog, da postanejo telesno aktivni in da spremenijo navade slabega načina prehranjevanja.

Začelo 16, zaključilo 10

Z 2. letniki programa Zdravstvena nega smo z aktivnostjo začeli v mesecu oktobru. V program se je vključilo 16 dijakov. 4-tedenski program je uspešno končalo 10 dijakov, pripoveduje Stana Kovač Hace: “Upamo, da bomo na šoli s programom nadaljevali, navdušili še kakšnega dijaka za spremembo slabega življenjskega sloga.”

Cilji programa so: → ozaveščati o pomenu redne telesne dejavnosti in zdravem načinu prehranjevanja za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni; → spoznanje, da se učinki zdravega življenjskega sloga kažejo tako na telesnem in duševnem področju; → zmanjšati tveganost za pojav bolezni srca in ožilja, diabetesa tipa 2, motnje prehranjevanja; →  lažje obvladovanje prekomerne telesne mase in povečanje telesne pripravljenosti …; → zmanjševanje možnosti za duševne motnje, kot so tesnoba, depresija …; →  obvladovanje stresnih situacij; → izboljšati kvaliteto svojega življenja. Cilj, ki ga želimo še posebej poudariti pa je, da mladostniki po končanem programu nadaljujejo z aktivnim in zdravim načinom življenja. (Srednja šola Zagorje)

 

»Recepti« dijakinj za spremembo življenjskega sloga

Dijaki, ki so bili vključeni v program, so sami zaupali lastne recepte za spremembo življenjskega sloga.

Lucija Grošelj, 2. A: Pred začetkom projekta FIT NAJSTNIK sem si želela spremembe in sem potrebovala motivacijo. Pred leti sem motivacijo našla in se s pomočjo vaj, ki so bile podobne vajam v projektu Fit najstnik, spremenila, a sem kasneje opustila vsakodnevne vadbe. Ko sem slišala za ta projekt, sem ponovno dobila voljo do vadbe, poleg tega sem dobila tudi zamisli za obroke, katerih se nisem držala do popolnosti, a sem se jim poskusila vsaj približati. Poleg tega sem med izvajanjem projekta prvič po približno osmih letih zajtrkovala. Sedaj po končanem projektu še vedno izvajam vaje, res je, da ne vsak dan, ampak vsaj dvakrat ali trikrat tedensko. Prav tako si vzamem več časa za sprehode in tudi zajtrke, katere sem od poteka projekta Fit najstnik in do danes imela več, kot prej v vseh letih mojega izobraževanja. Z rezultati, ki so del projekta, sem zadovoljna, zaradi zajtrkov sem bolj zbrana v šoli, z vadbami in sprehodi pa nekako odmislim šolo in se sprostim (predvsem z vsakodnevnimi sprehodi), tako da sem za tem pripravljena na učenje, ob katerem sem tudi bolj zbrana in si več zapomnim.

Larisa Selan, 2. A: V projektu Fit najstnik sem letos sodelovala prvo leto. Za projekt sem se odločila, ker želim vzdrževati psihično in fizično kondicijo. Projekt mi sicer drastično ni spremenil življenja, saj sem že prej aktivno telovadila, mi je pa bil odlična dodatna motivacija. S projektom sem spoznala različne zdrave jedi, ki sem jih sedaj vnesla v svoj jedilnik. Hvaležna sem razredničarki, da nas je spodbudila k sodelovanju in nam tako obogatila dneve ter tako pripomogla k bolj zdravemu načinu življenja v našem razredu.

Nika Lovše, 2. A: Ker se je svet z leti tako zelo spremenil, se je spremenil tudi naš način življenja. Začeli smo se prehranjevati zelo nezdravo, v večini pa smo opustili tudi gibanje. Če želimo živeti bolj zdravo, moramo opustiti nezdrave navade, se prehranjevati bolj zdravo in biti telesno dovolj aktivni. Program Fit najstnik ti pomaga na poti do zdravega življenja. V program so vključeni recepti jedi in različne vaje, ki jih izvajaš vsak dan. Če se programa redno držiš, po nekem času pridejo tudi rezultati.

Lejla Lana Racman, 2. A: Najprej moramo spoznati, kaj je zdrav življenjski slog. Spoznala sem, da moramo uživati raznoliko hrano, se veliko gibati, uživati dosti sadja in zelenjave, zmanjšati vnos soli in sladkorja in piti veliko tekočine. Ker sem želela pri sebi nekaj spremeniti, sem se v šoli pridružila projektu Fit najstik. Pri tem projektu smo vsak dan v tednu delali različne vaje pri športni vzgoji, nekatere dneve s profesorico, nekatere pa kar sami. Dobili smo tudi koledar aktivnosti in dnevnik prehranjevanja ter si zabeležili, ko smo vadbo opravili. Ko sem prvič začela z vadbo, je bilo kar težko, saj je vsak začetek težak. Vsak dan sem pridno izvajala vadbe in se trudila čim bolj redno zapisovati mnenja v koledar aktivnosti, saj želim spremeniti svoj življenjski slog. Mislim, da je bilo kar zabavno sodelovati v tem projektu in tudi danes naredim kakšno vajo sama ali skupaj s prijateljico.

Elma Bešić, 2. A: Ko se zbudiš, si pripraviš zajtrk. Telesu moramo zagotoviti dovolj energije za delo v šoli. Zajtrk naj bo bogat s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, kakovostnimi beljakovinami in maščobami. Namesto belega kruha si privoščimo polnozrnat kruh, pripravimo si lahko ovsene kosmiče ali si skuhamo proseno ali ajdovo kašo, polento … Dodamo skuto, grški jogurt, da zadostimo potrebam po kakovostnih beljakovinah. Ne smemo pa pozabiti na maščobe, zato jedi obogatimo z oreščki, s semeni, z avokadom … Pripravimo si lahko tudi jajca, pršut, tuno ali pa si pripravimo različne napitke. Ko pridemo iz šole, pojemo kosilo, nato si vzamemo čas za počitek. Po počitku sledi čas za telesno aktivnost. Po vadbi si pripravimo malico, nato pa se začnemo učiti. Po nekaj tednih boš opazil razliko, počutil se boš bolje.

Tinkara Pervinšek, 2. B: V sklopu projekta Fit najstnik smo si v mesecu oktobru za en mesec postavili izziv, da bomo opazovali naše telo, kako se čez mesec z gibanjem spreminja. Izziv je na prvi pogled izgledal lahek, a se je kasneje izkazal za težkega, saj jih je veliko obupalo že po nekaj dnevih. Sama sem mnenja, da bi lahko bilo takšnih projektov več in bi si lahko vsak vzel manj kot 30 minut časa in razgibal svoje telo in tako poskrbel za svoje zdravje in dobro pripravljenost telesa. Med projektom smo ugotovili, da se spremembe v telesu lahko opazijo že po mesecu, če redno in učinkovito izvajaš vaje in ti lahko zelo dobro koristijo v šoli, pri učenju in boljši zbranosti.

 

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Namesto da bi kaj pojedel, je v "fast food-u" pijan razgrajal!
AktualnoHrastnikKronikaLitijaTrbovljeZagorje

Namesto da bi kaj pojedel, je v “fast food-u” pijan razgrajal!

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

V minulih dneh so v Trbovljah policisti posredovali ob glasni glasbi, zaznali so nepravilno parkiranje, pa tudi pomagali starejši osebi ob padcu. Hrastniški policisti so obravnavali nedostojno vedenje potnice na avtobusu, nekaj nesreč in robantenje vinjenega obiskovalca v lokalu, litijski pa večinoma prometne nesreče, zasegli so tudi dve vozili. Zagorski možje postave so se ukvarjali s sporom med tremi, ki je prerasel v fizični obračun.

V torek so v Trbovljah zaradi kršitve nočnega miru policisti intervenirali pri občanu, ki je v stanovanju razbijal in razgrajal, zaradi česar so mu izrekli globo. Samo opozorili pa so kršitelja, ki je včeraj v večernem času imel (pre)glasno glasbo v zasebnem stanovanju. V dveh primerih so intervenirali zaradi nepravilnega parkiranja vozil, sta pa policista tekom njunega rednega dela včeraj zaznala padec starejše osebe, ki si je poškodovala roko in jo odpeljala na urgenco.

Hrastnik: neprimerno vedenje potnice do voznika avtobusa, razgrajač v lokalu

V ponedeljek okoli 7. ure so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, do katere je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja voznice osebnega vozila, nato pa zvečer še o nedostojnem vedenju potnica na avtobusu do voznika, s čimer si je “prislužila” globo. V sredo, okoli 13.30 so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se zgodila zaradi nepravilnega premika z vozilom; na vozilih je ob tem nastalo za okoli osem tisoč evrov materialne škode. Istega dne zvečer so bili policisti obveščeni da v prodajalni s hitro prehrano razgraja občan. Ta se je nedostojno vedel kar do vseh po vrsti, ker pa s kršitvijo ni prenehal, so ga pridržali.

Litija v znamenju prometnih nesreč

V ponedeljek okoli 17.30 je voznik osebnega vozila vozil iz smeri Zagorja proti Litiji, ko je pri Spodnjem Logu v nepreglednem ovinku pričel prehitevati tovorno vozilo pred seboj, v trenutku, ko je nasproti pripeljalo drugo tovorno vozilo. Voznik osebnega vozila je s sprednjim delom najprej trčil v nasproti vozeče vozilo, nato pa ga je odbilo še v bok
tovornega vozila, ki ga je prehiteval. V nesreči se je povzročitelj lažje poškodoval.

Istega dne in nato še v torek so obravnavali po dve nesreči s povoženjem živali in ob izpolnjenih pogojih odstopili od ogleda.

V sredo so vozniku, ki ni imel vozniškega dovoljenja zasegli vozilo, obravnavali so tudi kršitev javnega reda kjer o sporu dveh oseb še zbirajo obvestila ter prometno nesrečo v kateri je bil samoudeležen voznik, ki je trčil v prometno signalizacijo. Istega dne zvečer je bil v Litiji najden denar na bankomatu, o lastništvu katerega še zbirajo obvestila.

V četrtek so na cesti v Zgornjem Hotiču obravnavali prometno nesrečo, kjer je prišlo do oplaženja z ogledali med dvema tovornjakoma, eden izmed udeležencev pa je s kraja odpeljal. Nato so okoli 17.30 zaradi neupoštevanja pravil srečanja v križišču obravnavali še prometno nesrečo na Sitarjevški cesti v Litiji.  Isti večer so vozniku kolesa z motorjem zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja moped zasegli.

V Zagorju od spora do lahkih telesnih poškodb

V torek so policisti z območja Policijske postaje Zagorje ob Savi obravnavali prometno nesrečo s povoženjem živali, v sredo pa so intervenirali zaradi spora treh oseb, kjer obravnavajo sum kaznivega dejanja povzročitve lahkih telesnih poškodb.

SORODNI ČLANKI:

Vozila brez vozniške, prometne, pretep v Trbovljah, gorelo v Kotredežu

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Zasavje: V nekaterih lekarnah hitri testi po 7, drugje po skoraj 14 evrov
Aktualno

Zasavje: V nekaterih lekarnah hitri testi po 7, drugje po skoraj 14 evrov

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

V lekarnah oddaljenih le nekaj 10 kilometrov se cena hitrih testov razlikuje za skoraj 100 odstotkov. Kupci za pakiranje po pet testov v Zasavju plačujejo od 7 pa do skoraj 14 evrov. 

V Zasavskih lekarnah stane zavoj, ki vsebuje pet kompletov za samotestiranje 13,65 evra, medtem ko bo kupec za enako količino v Lekarni Litija (Mestne lekarne) odšel 7,15 evra. V Radečah (Celjske lekarne) imajo trenutno dogovorjeno ceno 10,25 evra.

LekarnaCena kompleta za samotestiranje (5 testov) v evrih
Lekarna Trbovlje13,65
Lekarna Litija7,15
Lekarna Radeče10,25
vir: lekarne

 

Država bi lahko uvedla enotno javno naročilo in odpravila velike razlike

Od kod razlike je pojasnila direktorica Mestnih lekarn Varja Suhodolčan, kamor spada Lekarna Litija: “Lekarne izberemo ponudnika, ki zagotovi artikel po najnižji možni ceni po javnem naročilu, cene pa so različne po različnih lekarnah, ker vsak javni zavod izvede svoje javno naročilo in torej ni enotnosti na tem področju. Če pa bi država uredila to tako, da bi enotno javno naročilo veljalo za dobavo vsem lekarnam po Sloveniji, bi bilo seveda to najbolj ugodno in tudi pošteno do kupcev.”

Glede na razkrito s strani farmacevtov pa tako vsaka lekarna prodaja teste po cenah, vezanih na dobaviteljeve v povezavi z javnim naročilom. “Verjemite, vse je zelo transparentno in nobena od lekarn dejansko ne krši zakona ali dela v nasprotju s pravili,” in nadaljuje: “So pa zadeve vse prej kot enostavne in nemalokrat se pojavljajo hude težave, ko dobavitelji ne dobavljajo in je potrebno prekiniti pogodbo ter znova razpisati novo javno naročilo.”

Pakiranj po 10 kom nikjer, en kos v Radečah stane 2,56 evra

Ob poizvedovanju, kakšne so cene za večje pakiranje, smo izvedeli, da zavojev, v katerih bi bilo 10 kompletov za samotestiranje pravzaprav nikjer ni na voljo. Je pa možno kupiti posamične kose – a trenutno le v Lekarni Radeče in sicer po ceni 2,56 evra.

Najcenejši ta hip je nakup v Lekarni Litija, sledi radeška lekarna, v Zasavskih lekarnah pa je cena za zavoj, v katerem je 5 kompletov za samotestiranje najvišja.

SORODNI ČLANKI:

Dobrih 1000 zasavskih šolarjev prevzelo komplete za samotestiranje

 

0 comments 1 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
DJ Stanny: "Ko je prispel zadnji avtobus iz Trbovelj in Zagorja, je bil do konca nafilan folka."
AktualnoHrastnikIntervjuRadečeTrbovljeZagorje

DJ Stanny: “Ko je prispel zadnji avtobus iz Trbovelj in Zagorja, je bil do konca nafilan folka.”

| Doroteja Jazbec
Avtor: Doroteja Jazbec

Po vrnitvi v nekdanje žurerske zlate čase v pogovoru z DJ Carlom/DJ Kekcem, tokratni konec tedna odkrivamo, kako je nočno življenje doživljal DJ Ibro. Pod tem imenom je (bil) znan Stanko Abram. Stanny Abram, kakor je prepoznaven med ljubitelji elektronske glasbe, ki ga uvrščajo v sam svetovni vrh med izvajalci, je razkril, da je prav v Zasavju prvo v Sloveniji vzniknilo vrtenje glasbe v dnevnih lokalih.

“Dali smo radio zraven televizije in na kasete snemali …”

A seveda, po vrsti. Od začetka. Ko je glasba Stanku zlezla pod kožo in tam tudi ostala. Pisalo se je leto 1984/85, ko je bil še “mulc”, ravno v zaključnih letih osnovne šole. “Dali smo radio zraven televizije in na kasete snemali, kar je bilo predvajano na Videomixu ob četrtkih. Takoj v petek zjutraj, še preden se je začel pouk, pa en drugemu: “Ej to pa to je novo!” in tako smo vsi razburjeni in navdušeni doživljali glasbo, ki je, posebej nova, bila za nas nekaj eksotičnega,” pripoveduje in doda: “Živeli smo za neko železno zaveso v Jugi, vse je nekako za cajtom prišlo.” A ko je bilo potrebno po svež izvod revije Bravo, so imeli fantje “cajt” zelo dobro naštudiran. “Po eno uro prej smo hodili od doma, da smo ja dobili revijo ob ponedeljkih,” opiše Stanko, ki obenem poudari, da jih je pritegnil že sam imidž glasbenikov iz Brava – še preden so sploh slišali prve takte njihove glasbe.

Šprical pouk in pri DJ Božu prvič videl gramofon

Stanny Abram: začetki v Konzumu

Ko se je šele spoznaval z vrtenjem glasbe, se ga je že prijel renomé “Stanny ima svoje fore”, saj je denimo tedaj, ko so drugi plesali in žurali, čepel ob dvojnem kasetofonu in nasnemaval. “Tega nisem imel doma in je bilo še toliko bolj zanimivo.” Od nekdaj se je družil z malce starejšimi in ko je bil že dijak trboveljske srednje šole, mu je prijatelj svetoval, naj gre do DJ Božota. “Sem šprical, šel do njega in pri njemu prvič videl gramofone,” njegovo začetniško navdušenje pa je DJ Božo le podžgal, ko je Stanku rekel: “Ti, tigr, disko boma mela, bomo opremo dal not in boma musko vrtela.” Rečeno, storjeno. V Mladinskem centru Konzum, kjer so se ljudje veliko družili, igrali šah, ob vikendih pa plesali, so res kmalu za to “zavezniško” odločitvijo DJ Boža in Stanny-a pripravili malo “light showa” in petki ter sobote so minevali v duhu malo bolj glasne glasbe.

Zanimiv si bil, če si znal plesat

Notranjost Jame v razdejanem stanju februarja 2017

Od prvih korakov v Konzumu se je nadaljevalo v disku na Marnem. V zraku je bilo napeto pričakovanje: “Komaj smo čakali, da se vidimo, da plešemo,” se spominja DJ Ibro in obžaluje, da so ta občutja skozi čas pri ljudeh vse bolj in bolj bledela. A znova se mu izriše nasmeh na obraz: “Včasih si bil zanimiv, če si znal plesat, tako smo navezovali stike. A veš, kaj pa danes pomeni plesat?” in začne z glavo stresati gor in dol kot bi vneto prikimaval. Dogajalo se je tudi na Izlakah: “Tam je bil motel, ki je spadal pod Medijske toplice in v Jami disko.” Sledil je Super Li, kjer je Stanny pomagal DJ Božu, tam okrog leta 1988, vse dokler ni DJ Božo šel v Mesečino – tedaj je vajeti prevzel hrastniški glasbeni navdušenec. Tako sta imela vsak svoj prostor za ustvarjanje, eden v centru in drugi na obrobju Trbovelj. “Čeprav sva si bila en drugemu konkurenca, je oboje laufalo. Najbrž tudi zato, ker je bilo precej samskih domov, pa več ljudi je bilo v Zasavju,” meni sogovornik, ki je lani srečal abrahama. “Not so redarji spuščali v parih. Ženske so še spustili same, ampak moške pa ni govora, razen če je imel kako hudo vezo.”

Se kdo spomni škandaloznega tekmovanja?

Super Li je imel po Abramovih besedah nekoliko posebnega lokalnega upravljavca in po tem, ko se je iskalo v zameno za bogate nagrade denimo najdaljši poljub, je nekoč prišla na dan ideja: “A imamo najmanj oblečenega gosta?” in trije, štirje so se res slekli. “To je bil takrat velik škandal, ljudje so se zgražali in počasi je vse potihnilo.” Stanko je bil kratek čas še na Otočcu, potem pa je šel v vojsko. Ko se je vrnil, je v Super Li-ju nekje sredi 90-ih let glasbo vrtel Senad Kurtić. Nastopila so leta še zadnjega razcveta nočnega življenja, katerega so spretno obvladovali Čar v Hrastniku ter Super Li v Trbovljah in Mesečina v Bevškem. Okrog leta 2000 se je tudi iz Zasavja precej hodilo žurat v Radeče, v Jadran. “So pa imele diskoteke arhiv”, poudari DJ Ibro, “one so dajale keš za muzko. Včasih je bilo tako, da še slušalk nisi rabil, vse te je čakalo v klubu, samo znat si moral vrtet in to je bilo to.”

Z zadnjim avtobusom se je Mesečina napolnila

Stanko pojasni še razliko v urah dogajanja nekoč in zdaj (v predkoronskem času): “Čakalo se je zadnji avtobus in Trbovelj in Zagorje, pripeljal je okrog desetih zvečer in z njega se je zgužvalo 90 odstotkov vseh obiskovalcev diskoteke. Okrog enih sem že počasne vrtel.” V Mesečini sta se kar nekaj let za didžejevsko mizo menjavala Luka Pišler in Stanko, marsikdo se spominja tudi še legendarnega redarja Franja. “Ko ljudi (s)poznaš, takoj veš, “Aha, če bom dal to musko gor, bo taka reakcija, se bo takole plesalo, …Spoznaš vsako klapo in njihov okus,” še pravi in pove, da včasih ni bilo navalov glasbenih želja in da si okrog 50 odstotkov ljudi v disku poznal, preostalih 50 pa ne – so se pa spontano navezovali stiki ob glasbi in plesu.

To so bili časi … Vau, ka pa je to zaena muska?

Revolucionarna ideja po holandskem vzoru!

S kolegi so sedeli v lokalu Point 21 v Hrastniku, pa je prišel do njega njegov prijatelj Neni in mu rekel: “Stanko, lokal odpiram, boš pri meni musko sukal?” – “Kaj, a kar v kafiču?” – Ja, v Holandiji majo tak sistem in je super.” Tako opisuje Stanny Abram, kako je po njegovem vedenju prvi lokal v Sloveniji Da Capo postal kar sredi dneva neke vrste glasbena Meka, zasavskemu vzoru pa so pozneje sledili še ostali.

Mit ali resnica: DJ-i imajo v disku vse polno žensk okrog sebe?

Hja, to so si ljudje velikokrat napačno predstavljali. Prideš v disko, si naštimaš, kaj boš vrtel, sukaš muzko, vmes samo na kakšno pavzo skočiš, dogajanje je na vrhuncu, ko pa se disko počasi zapira, folk odide. DJ pospravi in takrat že zdavnaj ni nobenih punc. Takšna je bila realnost. Je pa res, da smo DJ-i na splošno v kraju hitro pridobili na prepoznavnosti. (DJ Ibro/Stanny Abram)

Končal v Da Capu in Mesečini; podaljšan delovni čas lokalov je “potopil” klube

Da so klubi in diskoteke iz svojih zlatih časov prešli postopoma v zaton, je po mnenju DJ Ibra vzrok v podaljšanem delovnem času lokalov. “Dnevni lokali, ki so prej zapirali okrog desetih zvečer, so z dovoljenji lahko obratovali do enih ali dveh, za šele iti v dveh v disko pa je bilo takrat že kar pozno,” opisuje in doda: “Folk se je vse bolj zabaval kar v lokalih in le še peščica je šla potem naprej v disko, to je po moje najbolj vplivalo na to, da so klubi zamrli.”

V letu 2021 11. na svetu!

Danes, ko od delovanja nočnih klubov niti sence več ni, Stanko ne živi od lovorik nekdanje slave.

Nasprotno: Je reden sooblikovalec ritmov na Štuor Festivalu, kasneje Hi Festivala, kjer nastopa v organizaciji Občine Hrastnik in New Vision Agency.

Kako uspešen je v svojem glasbenem ustvarjanju, dovolj zgovorno govori podatek, da je bil Stanny Abram prejšnje leto uvrščen na 11. mesto (na svetu) Traxsourca (slika v priponki) in da je že osem mesecev na vodilnem, prvem mestu Beatport Electro izvajalcev.

 

 

SORODNI ČLANKI:

Zasavska skrita zvezda elektronske glasbe

 

0 comments 56 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Steklarna Hrastnik po odprtju pisarne v Franciji odpira še eno v ZDA
AktualnoHrastnik

Na velikem nemškem gospodarskem tekmovanju zmagala prav zasavska Steklarna Hrastnik

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Med finalisti izbora Nagrade nemškega gospodarstva 2021 je bila poleg še štirih podjetij tudi Steklarna Hrastnik, ki je pometla z vso konkurenco in postala zmagovalka med družbami, katerih ocenjevanje je potekalo v luči trajnostne naravnanosti in družbene odgovornosti.

Izsek iz virtualne razglasitve zmagovalca izbora

V Steklarni Hrastnik so ob tem strnili prve vtise: “Biti prepoznan kot finalist in to v tako eminentni družbi, nam je v izredno čast. Biti prvi v takšni družbi pa je še posebej čudovito priznanje ter prepoznavanje našega skupnega dela.”

Ob hrastniškem podjetju so se v najožji izbor uvrstile še družbe Knauf Insulation, Kronoterm, Lidl Slovenija in LTH Castings.

Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija) je Nagrado nemškega gospodarstva 2021 podelila v sodelovanju z Veleposlaništvom Zvezne Republike Nemčije v Sloveniji, IEDC – Poslovno šolo Bled in z inštitutom WISE za razvoj trajnostnega delovanja in etičnega poslovanja v rastočih gospodarstvih.

V hrastniški Steklarni izrazito zeleno naravnani

Kot so ob prejemu laskave nagrade še zapisali v Steklarni Hrastnik, so počaščeni in ponosni smo, da so letošnji zmagovalci izbora Nagrade nemškega gospodarstva. “Nagrajena je bila trajnostna naravnanost in družbena odgovornost. In izjemno nas veseli, da je v Sloveniji izbor podjetij, ki izpolnjujejo vse kriterije ocenjevanja, vsako leto več.”

Vse aktivnosti Steklarne Hrastnik imajo cilj, da ne glede na izzive ohranimo trajnostni razvoj na vrhu prioritet. V Steklarni Hrastnik bomo opravili svoj del naloge. Za prihodnje generacije. Iskreno upamo, da bo človeštvo kot celota enako uspešno.

 

V podjetju verjamejo, da je priznanje rezultat dela celotne njihove ekipe. “Naša skupna vizija, naše želje, navdih, znanje, inovativnost in izjemna predanost celotne ekipe peljejo podjetje na pot zelene prihodnosti,” še pravijo ob navedbi, da je koncept trajnostnega upravljanja z viri eden temeljnih stebrov strategija poslovanja Steklarne Hrastnik. “Za nas to pomeni varovanje okolja, skrb za zaposlene in lokalno skupnost, v kateri delujemo – vse to ob hkratnem povečanju gospodarske učinkovitosti,” sklenejo.

SORODNI ČLANKI:

V najbolj prestižne stekleničke natočili zasavsko dišavo

0 comments 1 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Zasebno zemljišče kisovškega športnega parka tistim, ki zanj skrbijo že leta
AktualnoZagorje

Zasebno zemljišče kisovškega športnega parka tistim, ki zanj skrbijo že leta

| Doroteja Jazbec
Avtor: Doroteja Jazbec

V letošnjem letu v 90-letnico delovanja vstopa Nogometni klub Svoboda Kisovec. Jubileja se toliko bolj veselijo, ker je klub poleg dolgoletne skrbniške funkcije športnega parka v Kisovcu nedolgo nazaj postal tudi novi lastnik površin, na katerih se športno udejstvujejo številni domačini vseh generacij.

“Verjetno večina ne ve, da je cel športni park v Kisovcu (veliko in pomožno nogometno igrišče ter del tribun) bil dolgo v tuji, zasebni lasti, ne v lasti domačega športnega kluba ali Občine.” je na zadnji občinski seji povedal podpredsednik nogometnega kluba Klemen Benko. Člani kluba so športne površine redno in ustrezno vzdrževali, ne glede na lastništvo.

Potreba po ‘biti lastnik’ je tesno povezana z možnostmi za razvoj in napredek. Če namreč ni izpolnjenega lastniškega pogoja, je v številnih primerih onemogočena prijava na razpise, preko katerih bi se kisovška športna organizacija lahko potegovala za še kako dobrodošla sredstva, ki jih želijo vložiti v nadgradnjo športnega parka.

17 tisoč m² površin nič več zasebnih

Osvetljeno pomožno igrišče za trening

Svetla luč je za kisovške športne entuziaste posijala, ko je do njih prišla informacija, da je zagorskemu županu Matjažu Švaganu na enem izmed mnogih sestankov uspel dogovor, po katerem 17 tisoč m² zemljišča odslej last Občine Zagorje, posredno tudi Nogometnega kluba Kisovec. Podjetje Gozd d.o.o. je občini zemljišče preneslo brezplačno.

Območje športnega parka je bilo namreč po Benkovih besedah v približno v 60-ih, 70-ih letih del rudniških površin ter tako na nek način bodisi v lasti lokalne skupnosti bodisi države. Klub je predložil vso dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno, da so pravzaprav oni, uporabniki, ne pa lastniki, ves čas, odkar je bil športni park v zasebni lasti, vzdrževali, urejali in investirali, kar je bil močan argument pri Švaganovih pogajanjih glede prenosa lastništva. To je bilo preneseno iz zasebne v občinsko last brezplačno. “Gre za veliko pridobitev za kisovško krajevno skupnost, za zagorsko Občino, predvsem pa za veliko otrok (preko 100) in tudi starejših, ki trenirajo ali se rekreativno gibljejo v športnem parku,” je Benko poudaril na zadnji občinski seji.

Odzivi iz kisovškega nogometnega kluba v duhu optimizma

Aljoša Janežič

Predsednik kluba Aljoša Janežič pa dodaja: “Zelo smo ponosni na naš klub – 90 let neprekinjenega športnega delovanja je velik uspeh. Zahvala gre vsem zvestim članom kluba, trenerjem, ljudem tik ob klubu, staršem in otrokom, sponzorjem in donatorjem ter seveda lokalni skupnosti – Občini Zagorje ob Savi.

Osebno pa me razveseljuje dejstvo, da iz dneva v dan v klub vstopa vse več ljudi, ki nam pomagajo na takšen ali drugačen način.”

V klubu deluje 6 mlajših selekcij, članska ekipa (nastopa v 1. Regionalni ljubljanski ligi) in veteranska ekipa.

Mini telovadnica

 

Tudi športni direktor kluba Miha Gracar je vesel vse boljših pogojev za delo: “Iz meseca v mesec nadgrajujemo začrtano delo. Na novo osvetljene športne površine, mini telovadnica s fitnes napravami in vse več mladih nogometašev v športnem parku je le nekaj, zaradi česar z optimizmom zremo v prihodnost.”

V jubilejnem letu v društvu načrtujejo kar nekaj dogodkov, tako športnih kot tudi družabnih. Velik izziv in cilj pa je zamenjava dotrajane ograje okoli veliko nogometnega igrišča.

SORODNI ČLANKI:

270.000 evrov za program športa

0 comments 13 ogledov
FacebookCopy LinkEmail