V zgodbi Ceroz so mnenje poenotili štirje od petih družbenikov. Torej Švagan, Funkl, Režun in Rokavec – odločili so se, da z vso municijo, ki jo premore naš pravni sistem, nastopijo proti Trbovljam, zahtevali bodo odškodninsko in kazensko odgovornost. Kot so dejali na današnji skupni izjavi, menijo, da bodo posledice neodgovornih odločitev še kako občutili tako občani Trbovelj kot tudi vsi ostali občani vseh zasavskih občin, vključno z Radečami.
Zaradi odločitve Trbovelj odpuščanja in višje položnice?
Želimo, da trboveljska županja prevzame odgovornost za vse, kar se na Cerozu dogaja sedaj in se bo še v prihodnje, je začel hrastniški župan Marko Funkl. Z vihravo odločitvijo o odvozu smeti v Celje namesto na Ceroz naj bi, po mnenju županov, Trboveljčani povzročili škodo podjetju, katerega največja družbenica je prav Občina Trbovlje. Če novih smeti, ki bi trboveljsko kvoto napolnile, ne bodo našli, pove direktor Ceroza Enes Rakovič, sta najverjetnejša scenarija odpuščanje 30 odstotkov zaposlenih oziroma povečanje zneska na položnicah Zasavcev.
Ostali v dobrih časih, zapustili v težkih
Matjaž Švagan, ki je v zgodbi že od samega začetka, je spomnil na čase, ko so se vsi družbeniki hvalili, da so zasavske smeti najcenejše in, kako je bilo navidezno v družbi ves čas vse lepo in prav. Kako so bili vsi zasavski župani hvaležni Hrastniku, da smeti niso imeli pred svojim pragom. »Sam ocenjujem, da je to največji udarec za Zasavje kot regijo v zadnjih 30 letih,« je nadaljeval in poudaril, da dolžnosti družbenikov ostajajo. Obljubil je, da bodo izkoristili vsa pravna sredstva, da bi zaščitili interese vseh občanov in nadaljevali z nemoteno sanacijo okolja. Namreč potem, ko bo na Ceroz zadnji kamion odpeljal smeti, bo potrebna še 30-letna sanacija, h kateri so se zavezali vsi družbeniki, tudi Trbovlje.
Medtem pa so v veliki negotovosti tudi zaposleni na Cerozu. Robert Golež je v imenu delavcev izrazil veliko razočaranje in negotovost: »V zadnjem letu smo pokazali, da lahko delamo dobro, pa je največja družbenica vseeno zapustila Ceroz in ogrozila naša delovna mesta«.
Med zasavskimi župani večkrat nesoglasja, a so vedno iskali rešitve
Tako se stvari nikoli ne rešujejo, je odločno dodal tudi radeški župan Tomaž Režun, ki je navrgel, da je v zadnjih letih večkrat prišlo do nesoglasij med družbeniki. Ne glede na to pa so vedno iskali kompromise. »Zelo nesprejemljivo je, da imamo kupe zalog RDF odpadkov, tudi trboveljskih. In da rečejo, da tega pa oni ne bi odpeljali …« Režun je prepričan, da je medobčinska pogodba jasna, »ampak me je strah, ker trmarijo. Na koncu bo prišel tudi račun za Trbovlje.«
Poslužili se bodo vseh možnih pravnih vzvodov
Tudi župan Litije Franci Rokavec ni skrival nezadovoljstva: »Tukaj gre za jasno evidentne laži, s katerimi je županja zavajala javnost«. Prepričan je, da so zadnja dejanja trboveljske občine »izraz zavestnega in grobega kršenja tako medobčinske pogodbe, odlokov in ostalih dokumentov povezanih s Cerozom.« Tudi Litija je imela mamljive ponudbe za odvoz odpadkov na druge deponije, je priznal Rokavec, a so sprejeli odločitev, da se »igric« na takšen način ne gredo.
Vsi štirje župani so poudarili, da je storjena velika škoda Zasavju in zasavskemu prebivalstvu, tudi možnosti regijskega sodelovana se z zgodbo Ceroza oddaljujejo. O konkretnih pravnih postopkih, ki se jih bodo poslužili, še ne želijo govoriti, so pa prepričani, da se bo slej kot prej pokazalo, da imajo prav. Napačne odločitve pa bodo pokrili tako občani Trbovlje kot tudi občani vseh drugih občin ustanoviteljic, so prepričani.
Ravnateljica Marjetka Bizjak
Tako tudi po besedah trboveljske županje Jasne Gabrič ostajajo lastniki infrastrukture in družbeniki, “le smeti bomo vozili drugam”. Mešane komunalne odpadke iz Trbovelj zadnjih nekaj dni že vozijo v Celje, medtem ko naj bi biološke odpadke še vedno vozili na deponijo v Uničnem. Cena odvoza odpadkov naj bi se za Trboveljčane znižala, pojasnijo tudi na trboveljski komunali.
Občine pa so naročile tudi uradnega cenilca, izbirali so izmed dveh predlaganih, izbran je bil ugodnejši – ta, ki je bil predlagan s strani trboveljske občine.
Cvetličarna Lenarčič v Trbovljah v dopoldanskem času obiska ni imela, tudi zaradi dežja, težav s ponovnim odprtjem niso imeli. Testirali so se v ponedeljek, včeraj pa na široko odprli vrata.
Povsem drugače pa je v dejavnosti, kjer je potrebno testiranje strank. Doroteja Borišek Krevl iz zagorskega kozmetičnega salona je zelo razočarana: »Že nekaj časa delam medicinsko pedikuro, ki jo koristijo predvsem starejši. Zanimivo pa je, da za medicinsko pedikuro ni potrebno testiranje ne zame ne za stranko, če pa želim nekomu samo nalakirati nohte, pa obe potrebujeva negativni test. In zdaj, ko me stranke pokličejo za nego ter kozmetične storitve, jim povem, da se morajo najprej testirati. In se premislijo. Tako ne gre naprej, s tem se podpira le črni trg.«