Turistično društvo Trbovlje vas v petek, 8. marca od 10 do 12. ure vabi na prijeten klepet ob kavici v prostore Turističnega društva Trbovlje, na Ulici 1. junija 4.
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je potrdilo prvostopenjsko sodbo, da Jože Pustoslemšek ni v delovnem razmerju pri Javnem podjetju Komunala Trbovlje.
Sodišče je izdalo sodbo, v kateri v celoti zavračajo pritožbo Pustoslemška, ki je trdil, da bi moral biti zaposlen na Komunali že od 18. 11. 2017 do prenehanja mandata in da mu je podjetje dolžno vse mesečne plače skupaj z davki in prispevki.
Na višjem sodišču so zadeve tako končane. Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta končana v prid trboveljske komunale, še vedno pa tečejo postopki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Jože Pustoslemšek je odločitev sodišča na družabnem omrežju obrazložil takole: “Delovno sodišče je moralo odločiti na dan, ko sta bila oba moja sklepa o imenovanju za direktorja še pravnomočno razveljavljena. Danes pa je slika popolnoma drugačna. Okrožno sodišče je po priporočilu Višjega sodišča v Ljubljani že razveljavilo sodbo s katero mi je g. Žnidaršič na nezakonit način razveljavil moj sklep o imenovanju. Tako, da pričakujem še ta mesec potrditev Višjega sodišča oziroma sklep s katerim bo moj sklep o imenovanju bil pravnomočen.”
V Zasavju beležijo slabšo odzivnost v program SVIT, preventivni program proti raku debelega črevesa in danke. Najbolj odzivni v Radečah, najmanj v Trbovljah.
V trboveljski bolnišnici nimajo zdravnika, ki bi opravljal kolonoskopijo
Ker v Splošni bolnišnici Trbovlje že od lanskega poletja na oddelku za kolonoskopijo ni več zdravnika, smo se za vprašanja o stanju v Zasavju obrnili na dr. Alenko Forte, spec. inter. med. iz medicinskega centra Helix V Trbovljah, kjer tovrstne teste opravljajo.
Dr. Fortejeva se strinja da je odzivnost v Zasavju prenizka. Kot trenutno edini, ki opravljajo kolonoskopijo v Trbovljah, tudi v sodelovanju s Svit-om poudarja, da je to absolutno prenizek odstotek, kateremu po njenih izkušnjah kljubuje še vedno prisoten strah pred obolelostjo, pred rezultati, kot tudi pred samim posegom; torej kolonoskopijo.
Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, deluje na način, da pri navidezno zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve.
Kakšno je stanje v Zasavju?
Po podatkih Tatjane Škornik Tovornik, regijske koordinatorice, Območne enote Celje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo v Zasavju odstotkovno pod povprečjem odzivnosti testiranj. Statistični podatki kažejo, da je odzivnost po občinah slednja; občina Litija 68,3%, občina Zagorje 64,5%, občina Trbovlje 60,1%, občina Hrastnik 65,5% in občina Radeče 70,1%.
Kako do višje udeležbe?
»Predvsem se je pred posegom potrebno s pacientom pogovoriti in ga pomiriti,« pravi dr. Alenka Forte in nadaljuje: »V globalu se še vedno premalo odzivajo moški. Vendar je vseeno vzpodbudno, da procent odzivnosti vseh iz leta v leto narašča. Idealna odzivnost bi bila nekje 90 odstotkov.«
Obenem pa, še pojasni naša sogovornica: »Tukaj je potrebno povedati še, da je 10 odstotkov pacientov takih, ki jim je poseg preboleč in ga morajo ponoviti. Zato je bil letos sprejet ukrep, da se bodo posegi z uspavanjem opravili takoj in ne s ponovnim naročanjem.«
Opozarja pa tudi, da naj se ljudje ne zanašajo na enega, dva ali tri negativne teste in nadaljujejo z odzivnostjo, tudi med obdobji dveh let, preko napotnice osebnega zdravnika. Saj se je že zgodilo, da je bil pri pacientih test tudi do trikrat negativen, četrtič pa žal kdaj že tudi prepozno odkrit.
«Samoskrb za zdravje naj bo vedno prioriteta,« še zaključi zdravnica.
Vsako leto za rakom na debelem črevesu in danki zboli okoli 1.400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav gre za eno izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem. V desetih letih delovanja Programa Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je bilo odkritih prek 2.800 rakov, ko se znaki bolezni še niso pojavili in je zdravljenje bolj učinkovito. Zaradi odstranjevanja predrakavih sprememb pri kolonoskopijah pa se je zmanjšala obolevnost za to vrsto raka.
Če je že kazalo, da bi se morda po nedeljskem občnem zboru Društva dolskih planincev uspeli planinci in oskrbnica Planinskega doma v Gorah dogovoriti, je danes spet završalo.
Medtem, ko predsednik PD Dol pri Hrastniku Vid Jerič ves čas ponavlja, da do sedaj sporov niso imeli in da je problem nastal, ko Branka Jovičič ni hotela podpisati dopisa, ki ga je Jerič prinesel. V dopisu naj bi »priznala« kršitve pogodbe, češ da prostor planinskega doma oddaja v najem in pristala na višjo najemnino. A, najema ni, nam pove najprej Jovičičeva, nato še varuška, recimo ji Tanja, ki je v planinskem domu vsak dan zadnja dva tedna prihajala z otroki, ki jih je imela v varstvu. »Igrali smo se v spodnjih prostorih doma in pri Branki pojedli kosilo ali malico. Se odpravili tudi na igrišče, proti cerkvi in še kam.«
“Se vidimo na policiji in sodišču”
In medtem, ko nam Jerič v telefonskem pogovoru zagotovi, da ga otroci nikakor ne motijo in da lahko prostor uporabljajo celo zastonj, le če bo oskrbnica prevzela odgovornost, pa se na drugi strani ugrizne za jezik. Ko ga med našim obiskom v Gorah pokliče Tanja in prosi, ali lahko otroci še vedno prihajajo v kočo ji ta brez obrazložitve zagrozi z organi pregona. »Se vidimo na policiji in sodišču« besno zabrusi.
Morala bi prositi za dovoljenje za najem, ki ga sploh ni bilo
Planinci so vztrajali, da mora oskrbnica prositi za dovoljenje, če oddaja prostor v najem. Ne glede na to, da sta obe vpleteni pojasnili da se prostor ne oddaja v najem. Da ga otroci obiskujejo in kadar pridejo v Gorah jedo ali kosilo, malico ali kakšen posladek. Pa je obrazložitev naletela na gluha ušesa in zato bo Planinski dom v Gorah konec junija ostal brez trenutne oskrbnice, otroci pa se bodo že jutri poslovili od lepe lokacije v naravi.
»Pretresena sem, da koga zmotijo otroci. Malčka sem vsake toliko pripeljala v varstvo, v resnici bolj na druženje in v Gorah je resnično užival. Ne morem verjeti, da je prišel gospod celo do otrok in se pred njimi jezil na Tanjo.« pripoveduje mamica enega izmed malčkov, ki so prihajali na igralne urice.
In čeprav Jerič pravi, da do sedaj težav ni bilo, Jovičičeva na drugi strani pa, da je zadnje dejanje le izbilo sodu dno. Da se planinci niso držali pogodbe, v kateri bi morali vsako leto kupiti 1000 litrov kurilnega olja, skrbeti za rože v okolici doma in še kaj drugega, Jerič zavrača. Češ, da se za leta nazaj ne spomni in bi bilo mogoče, zadnji dve leti pa tega niso dali v pogodbo. Planinci kritiko, da so jih motili kakšni gostje, zavračajo.
Da je Jovičičeva vlagala v dom, planinci priznajo, ampak tudi, da jih je vedno postavila pred dejstvo. “Mi smo društvo in ne moremo naložbe iz danes na jutri. In popolnoma zanikamo, da bi ji kdaj prepovedali kakšno dejavnost, čeprav ni bila v skladu s planinstvom.”
Rada bi ostala v Gorah, ampak če se dom ne razvija, tam nima kaj početi
Po besedah Jeriča se še lahko pogovorijo in najdejo rešitev. Ali ima to sploh smisel pa se sprašuje Jovičičeva, ki predsedniku očita nesposobnost in možnosti, da nadaljujejo nikakor ne vidi, dokler bo prvi mož planincev prav Jerič. Da si želi ostati v Gorah, ne skriva, ampak »dom se mora razvijati in živeti. Sicer nimam tukaj kaj početi« še s cmokom v grlu zaključi oskrbnica, ki ji je hudo za domačine, za obiskovalce in za vse tiste, ki so ji zaupali in prihajali v Gore, tudi zaradi nje.
»Festival se je že tako »prijel« da je že kar pričakovan. Vsako leto nas obišče okoli 400-500 obiskovalcev. Časovna strnjenost festivala je z namenom, da se obiskovalci res srečajo, družijo in navezujejo stike,« pravi Nuša Ule Maček, iz Medgeneracijskega centra Zasavje.
Namen festivala je promocija in povezovanje
Festival promovira prostovoljstvo, aktivno preživljanje prostega časa, medgeneracijsko sodelovanje ter povezovanje društev, zavodov in organizacij iz lokalnega okolja, ki delujejo na različnih področjih.
Namen festivala je tudi predstavitev dosedanjega dela Medgeneracijskega središča Zagorje kot tudi Večgeneracijskega centra Zasavje. Hkrati bo poudarek na predstavitvi prostovoljskih dosežkov, promociji prostovoljstva, širjenju in spodbujanju mreže prostovoljstva v lokalnem okolju in širše, krepitev odnosov med organizacijami, zavodi, društvi in ozaveščanje o vse večjem pomenu medgeneracijskega povezovanja, sodelovanja, spoštovanja in upoštevanja.
Iz leta v leto več razstavljalcev
Sodelovanje na letošnji prireditvi so potrdila že številna društva, zavodi in druge nevladne organizacije – Društvo upokojencev, Območno združenje RK, Društvo za pomoč in samopomoč SREČNO in ostali. Nekatera izmed njih so že “stalnica” festivala.
»Tako se na našem festivalu srečujejo ljudje, ki se niso videli leta in leta, se ponovno povežejo, obnovijo sodelovanja in podobno,« nam je še povedala Mačkova.
Prireditev beleži iz leta v leto več sodelujočih razstavljalcev, vse več nastopajočih in obiskovalcev. Pridejo pa domačini in tudi tisti, ki niso iz lokalnega okolja. Tudi letos bo cel čas festivala spremljevalni program.
Vabilo vsem interesentom
Medgeneracijsko središče vabi vsa zainteresirana društva, zavode in organizacije, da se pridružijo pestremu dogajanju na »tržnici društev«, na kateri bodo imeli možnost predstaviti in promovirati svoje aktivnosti ter se povezati z ostalimi organizacijami iz lokalnega okolja.
Letos bodo izvedli že 6. medgeneracijski festival SREČEN ZA ŽIVET. Prireditev bo v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje v petek, 12. aprila od 16.00 do 18.00 ure.
Informacije in prijave: medgeneracijsko.sredisce@gmail.com,
vgc-zasavje@mczos.si ali na telefonski številki 040 457 079.