12. avgust je v mednarodni koledar zapisan kot dan mladih. Rezultati ankete, ki jo je med mladimi po svetu v začetku leta izvedla organizacija WIN, pa v Sloveniji kaže zaskrbljujoče podatke. Vsaj tako meni direktorica Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje (ZMŠT) Tina Moljk. Medtem ko je polovica starih med 18 in 24 let v anketi označila, da že ima stanovanje ali hišo, jih dobra tretjina meni, da si tega v prihodnosti ne bodo mogli privoščiti. Še več, dobrih 40 odstotkov mladih glede prihodnosti v Sloveniji počuti zelo pesimističnih. Tretjina bi se jih zavoljo boljših priložnosti preselila v drugo državo.
57 odstotkov mladih v državi meni, da danes nima toliko priložnosti kot so jih imeli njihovi starši.
Je priložnosti dovolj?
Ni podatek tisti, ki bi nas moral skrbeti, temveč zakaj tako mislijo, je poudarila Moljk. Da je priložnosti manj kot včasih se ne strinja. “Verjamem, da je danes na voljo več programov in aktivnosti za mlade. Samo v našem zavodu nudimo številna neformalna srečanja in izobraževanja. Res pa je, da so mladi danes drugačni.” Pri svojem delu v mladinskem centru opaža, da je druženje danes drugačno. V manjših skupinah kot nekdaj. Razlikujejo pa se tudi njihove vrednote.
“Imam občutek, da mladi dobro vedo, kaj želijo početi in koliko časa bodo temu namenili. Prav zato tudi spodbujamo, da obiskovalci mladinskega centra sami ustvarjajo program.” Po drugi strani pa jo skrbi, da je pri veliki večini samoiniciativnosti manj. “Do neke mere je tu kriva tudi vzgoja staršev, ki bi naredili vse za svoje otroke, a jih s tem prikrajšajo za lastna izkustva.”
Prosti čas je danes mladim vrednota
Po drugi strani pa direktorica omeni še drugačne vrednote. “Prosti čas je vse bolj cenjen in se mi zdi, da ga mladi ne pogojujejo s finančno platjo. Mnogim je zadosti, da imajo osnovno stabilnost in več prostega časa zase.”
Število mladih v zadnjih letih glede na podatke slovenskega statističnega urada upada. Nič drugače ni niti v zasavski regiji. V zgoraj omenjeni raziskavi je skoraj 40 odstotkov slovenske mladine na vprašanje, ali bi se zavoljo boljših priložnosti preselili v drugo državo, odgovorilo pritrdilno. Moljk se izseljevanje mladih ne zdi presenetljivo. “V prvi vrsti zaradi izobraževanja, nato v lovu za dobro službo. Kasneje iščejo še primerno stanovanje. Če tega ne morejo dobiti v svoji občini, gredo drugam. In se mogoče potem, ko so starejši, celo vrnejo.”
Takšen cikel se zdi povsem normalen tudi vodji hrastniškega mladinskega centra Nini Kavzar. “V času študija se marsikdo odseli. V večjih mestih so možnosti pridobitve izobrazbe in tudi zaposlitve večje. Marsikdo se nato tudi vrne domov.” Takšno izkušnjo je imela tudi sama in kot pravi, je zelo vesela, da je to doživela. Druženje pa je tisto, kjer je tudi ona opazila spremembo. “Včasih je bilo tega več v živo, danes poteka preko omrežij. Pa se mi zdi, da je občutek srečanja v živo čisto drugačen.” Ob tem poudarja še prenasičenost mladih z informacijami in nevarnost omrežij, ki mnogim uničijo samozavest. Je pa izpostavila še vse več individualizma, ki ga je opazila pri današnji mladini. “Kot da si ne znajo več pomagati med seboj.”
Sicer pa tudi Moljk glede prihodnosti skrbi predvsem to, da so marsikomu danes pomembne le lastne želje in ne dobro skupnosti. “Tako je manj članstva v društvih, vse manj prostovoljcev in mladih, ki bi bili pripravljeni prevzeti delovna mesta ali funkcije z odgovornostmi.” Ob pogovoru o mladih je izpostavila še porast števila primerov medvrstniškega nasilja in izpostavila, da je pomoč mladim na voljo tudi v njihovem centru.
Ko je stiska velika, je včasih dovolj en pogovor: “Nihče ne rabi biti sam”
