15. 01. 2019

Ceroz se utaplja v odpadkih, tistih najmanj prijetnih, tistih, ki so problem po vsej državi. Mešane frakcije, torej RDF.

Vsak mesec 50-60 tisoč evrov nove izgube

Velikanska finančna luknja, ki je nastala v zadnjih dveh letih pod vodstvom Vilija Petriča, je pripeljala do te točke, da so na Cerozu trenutno “hendikepirani”, kot pravi Jože Velikonja. Novi direktor oziroma oba nova direktorja sta v petek skupaj s poslanci, hrastniškim županom in okoljskim ministrom iskala rešitve.

Pomoči države okoljski minister Jure Leben ni obljubil, še izvemo. Na vprašanja, kaj so na sestanku dorekli in ali bo država sploh pomagala Cerozu pa je bil odgovor ministra povsem uradniški. Srečanja naj bi se udeležil, da se seznani z izzivi regije, “Dodatno pojasnjujemo, da na podlagi Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. V okviru teh nalog skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja. Podrobnejše naloge in način izvajanja nalog varstva okolja, skladno z 19. b členom tega zakona občina določi v odloku. Skladno s tem je tudi določanje cene storitev obveznih javnih služb varstva okolja v pristojnosti občin” so zapisali v odgovor.

Brez posojila izgub ne bodo nikoli pokrili?

Jože Velikonja

Da pa bi tehnološko zadihali, počistili dvorišče, ki je polno RDF odpadkov potrebujejo denar, je odločen Velikonja. Banke so jim zaradi dolga, ki ga imajo, zaprle vrata, edina rešitev je v občinah. Predlog Ceroza, da bi 5 občin ustanoviteljic posodilo denar, okoli 2 milijona evrov, da se sploh lahko izvedejo prvi sanacijski ukrepi. “Brez tega, imamo zvezane roke” opozori direktor, ki se boji trenutka, ko bodo brežine in dvorišča na odlagališču tako polni, da bodo na vhodu smetarske tovornjake enostavno obrnili nazaj od koder so prišli. In do tja ni več daleč.

Poplačati je treba upnike, nato pospraviti RDF odpadke in narediti prostor. Potem zgraditi deponijski prostor za RDF in sanirati odlagalno polje, našteje najnujnejše direktor.

Treba bo pospraviti

Ob pregledu so ugotovili, da je na Cerozu treba “pospraviti” mnogo več kot le smeti. Nekatere stvari so se delale brez pogodb, spet druge nesmiselne pogodbe so bile sklenjene s komunalami. Da niti ne začnemo o novogoriških smeteh, saj s prihodki pokrivajo le fiksne stroške, smeti pa čez pol Slovenije prihajajo in ostajajo na zasavskem dvorišču.

Smrad, ki prihaja iz Ceroza pa je vse hujši in pogoji za bivanje v okolici smetišča so vse slabši, priznava Velikonja, ki je tudi sam doma v neposredni bližini odlagališča. Edina sreča je, da ni bilo veliko dežja in se smeti niso spirale v podtalnico, doda.

Smetiščno realnost si boste v kratkem lahko ogledali na videu, ki smo ga danes zjutraj posneli na Marnem. Sledite ZON.si!

Ta teden so policisti začeli izvajati poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo.

Namen akcije Voziš? Izklopi telefon, ali pa varno ustavi na primernem mestu, opravi telefonski klic in pošlji SMS, šele nato nadaljuj vožnjo, je zmanjšati število tovrstnih prekrškov in tako izboljšati prometno varnost.

Akcija bo trajala od 14. januarja do 27. januarja 2019.

Med akcijo bodo policisti pozorni tudi na ostale prekrške, ki zmanjšujejo varnost v prometu.

Predstavnica za odnose z javnostmi na policijski upravi Ljubljana, Nataša Pučko, nam je zaupala, da so v letu 2018 policisti na območju policijske postaje Hrastnik izdali 130 plačilnih nalogov, izrekli 94 opozoril in podali 1 obdolžilni predlog, na območju policijske postaje Zagorje ob Savi pa so izrekli 140 plačilnih nalogov in izrekli 45 opozoril. Najmanj plačilnih nalogov, 29, je bilo izdanih na območju policijske postaje Trbovlje, izdanih pa je bilo tudi 53 opozoril.

Učenje odraslih je v Zasavju že pošteno zoralo ledino in v letošnjem letu je Zasavski ljudski univerzi uspelo pripraviti tematiko, ki so najbolj povpraševane, obenem pa še pripravljajo tečaje, ki so namenjene točno določenim zaposlenim, kar pomeni, da podjetja sporočijo potrebo, program pa izvedejo glede na njihove želje in »za njihove ljudi«. In za vse je brezplačno!

Foto: ZLU

Pretekli programi so bili namenjeni zaposlenim, pojasni direktorica ZLU Polona Trebušak, tokrat pa so vrata odprta tudi za brezposelne. Zasavska ljudska univerza skupaj s partnerjema Srednjo tehniško in poklicno šolo Trbovlje in Micro Team iz Ljubljane izvaja programe za pridobivanje digitalnih kompetenc, zvišanja pismenosti ter splošne izobraženosti in tudi nekaj specifičnih programov, kot so programi HACCP, priprave na izpite (slovenščina, računalništvo …), izpiti iz upravnega postopka pri MJU idr.

Program, ki je tokrat novost je tudi 180 urni tečaj Slovenščine za tujce ZIP in udeleženci ne potrebujejo potrdilo upravne enote.

In prav za vse je udeležbe brezplačna.

Pričeli so že s programom učenja uporabe programa Excel, v kratkem sledi retorika, računalništvo in mnogo drugih.

Dva pomembna programa v tokratnem sklopu sta vsekakor NPK maser in NPK socialni oskrbovalec. Po pripravah bo mogoče tudi opraviti brezplačno potrjevanje in preverjanje NPK.

V programe vabijo vse, prednost pa bodo imeli manj usposobljeni in nižje izobraženi odrasli nad 45 let.

Kaj vse se začenja že v januarju si poglejte na njihovi spletni strani, kjer lahko oddate tudi svojo prijavo ali povpraševanje!

Dejavnosti projekta Center za pridobivanje kompetenc Zasavje 2018–2022 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, zato so programi za udeležence BREZPLAČNI.

Da bi študenti v svojih diplomskih delih razmišljali tudi zasavsko, občina Trbovlje nagrajuje najboljša dela.

Odprt je razpis za nagrade diplomantom

Občina po 400, 500 in 600 evrov nameni najboljšim delom preteklega leta. Namen razpisa je spodbujanje študentov, da pri izbiri tematike zaključnih del vključujejo vsebine, ki so gospodarsko, zgodovinsko, kulturno, geografsko ali kako drugače povezane z občino Trbovlje.

Upravičenci do nagrade so diplomanti prve, druge ali tretje stopnje študijskih programov. Denarne nagrade so določene za prvo stopnjo v višini 400 evrov, za drugo stopnjo 500 evrov in za tretjo stopnjo 600 evrov. Rok za oddajo del iz leta 2018 je 30. 9. 2019.

Nagrajena zaključna dela leta 2017

Anja Tanja Hladnik je prejela nagrado za magistrsko nalogo z naslovom Avtentično vodenje in inovativnost na primeru podjetja Dewesoft, Anja Turnšek je v svojem diplomskem delu na osnovi stereotipa “slovenske matere kot Cankarjanske matere”, ugotavljala, v kolikšni meri, če sploh, je ta stereotip danes aktualen in prisoten v izbranem lokalnem okolju. Maja Kovačič je v diplomskem delu predstavila Ocenitev informacijsko tehnološkega proizvoda podjetja Chipolo, Tea Lopan pa je v svojem magistrskem delu predstavila Kletvice in psovke v trboveljskem govoru.

Povzetki zaključnih nalog so dostopni na ogled na spletni strani občine Trbovlje, v fizični obliki pa so dostopne v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje.