Ceroz se utaplja v odpadkih, tistih najmanj prijetnih, tistih, ki so problem po vsej državi. Mešane frakcije, torej RDF.
Vsak mesec 50-60 tisoč evrov nove izgube
Velikanska finančna luknja, ki je nastala v zadnjih dveh letih pod vodstvom Vilija Petriča, je pripeljala do te točke, da so na Cerozu trenutno “hendikepirani”, kot pravi Jože Velikonja. Novi direktor oziroma oba nova direktorja sta v petek skupaj s poslanci, hrastniškim županom in okoljskim ministrom iskala rešitve.
Pomoči države okoljski minister Jure Leben ni obljubil, še izvemo. Na vprašanja, kaj so na sestanku dorekli in ali bo država sploh pomagala Cerozu pa je bil odgovor ministra povsem uradniški. Srečanja naj bi se udeležil, da se seznani z izzivi regije, “Dodatno pojasnjujemo, da na podlagi Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. V okviru teh nalog skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja. Podrobnejše naloge in način izvajanja nalog varstva okolja, skladno z 19. b členom tega zakona občina določi v odloku. Skladno s tem je tudi določanje cene storitev obveznih javnih služb varstva okolja v pristojnosti občin” so zapisali v odgovor.
Brez posojila izgub ne bodo nikoli pokrili?
Jože Velikonja
Da pa bi tehnološko zadihali, počistili dvorišče, ki je polno RDF odpadkov potrebujejo denar, je odločen Velikonja. Banke so jim zaradi dolga, ki ga imajo, zaprle vrata, edina rešitev je v občinah. Predlog Ceroza, da bi 5 občin ustanoviteljic posodilo denar, okoli 2 milijona evrov, da se sploh lahko izvedejo prvi sanacijski ukrepi. “Brez tega, imamo zvezane roke” opozori direktor, ki se boji trenutka, ko bodo brežine in dvorišča na odlagališču tako polni, da bodo na vhodu smetarske tovornjake enostavno obrnili nazaj od koder so prišli. In do tja ni več daleč.
Poplačati je treba upnike, nato pospraviti RDF odpadke in narediti prostor. Potem zgraditi deponijski prostor za RDF in sanirati odlagalno polje, našteje najnujnejše direktor.
Treba bo pospraviti
Ob pregledu so ugotovili, da je na Cerozu treba “pospraviti” mnogo več kot le smeti. Nekatere stvari so se delale brez pogodb, spet druge nesmiselne pogodbe so bile sklenjene s komunalami. Da niti ne začnemo o novogoriških smeteh, saj s prihodki pokrivajo le fiksne stroške, smeti pa čez pol Slovenije prihajajo in ostajajo na zasavskem dvorišču.
Smrad, ki prihaja iz Ceroza pa je vse hujši in pogoji za bivanje v okolici smetišča so vse slabši, priznava Velikonja, ki je tudi sam doma v neposredni bližini odlagališča. Edina sreča je, da ni bilo veliko dežja in se smeti niso spirale v podtalnico, doda.
Smetiščno realnost si boste v kratkem lahko ogledali na videu, ki smo ga danes zjutraj posneli na Marnem. Sledite ZON.si!
