01. 02. 2018

Takole pa je mnenje o šolanju na GESŠ povzela tretješolka Nika Špajzer, ki pripravlja že drugo raziskovalno nalogo. V prvem in drugem letniku je raziskovala, kako različne vrste prsti vplivajo na rast rastlin.

Nika Špajzer, foto: A. Medveš

»Za to gimnazijo sem se odločila zaradi bližine in profesorjev, ki sem jih spoznala tekom 9. razreda na poletni šoli kemije ter na kemijskem in matematičnem krožku. Ker smo majhna šola, imamo vsi dijaki veliko možnosti, da sodelujemo pri raznoraznih prireditvah in tekmujemo na tekmovanjih. Če imate razvito raziskovalno žilico, imate dobro priložnost, da to preko šole izrazite na različnih inštitutih. S sošolko na Inštitutu Jožef Stefan izdelujeva raziskovalno nalogo na področju biokompatibilnosti žilnih opornic, pri čemer razvijamo nove generacije stentov. Poleg tega letos na šoli poteka izbirni predmet ITS – interdisciplinarni sklop, pri katerem smo si dijaki izbrali temo bolezni in sedaj le-te po skupinah raziskujemo, sodelujemo tudi s Splošno bolnišnico Trbovlje ter obiskujemo različne znanstvene ustanove. Trenutno obiskujem 3. letnik.  S šolo sem res zadovoljna, saj se zaradi majhnosti te šole ne počutim, da sem le številka.«

Ilhana Smajlović

Drugošolka Ilhana Smajlović rada raziskuje, zato je v okviru šole kandidirala na razpisu za mlade raziskovalce, ki si želijo še več priložnosti za raziskovalno delo poiskati na Raziskovalni postaji Petnica v Srbiji.

»Na naši šoli ne dobimo le ogromno znanja, ampak tudi ogromno možnosti raziskovanja in odkrivanja, kaj nas najbolj zanima v življenju. To je bil tudi razlog, zakaj sem se odločila zanjo. Marca bom namreč odpotovala v Srbijo, kjer bom obiskala Raziskovalno postajo Petnica. Tam bom lahko delala stvari, ki jih imam najraje: raziskovanje, delanje poskusov in pridobivanje novih izkušenj. Na raziskovalno postajo mi ne bi uspelo priti brez pomoči šole. Poleg tega pa obiskujem tudi izbirni predmet ITS (interdisciplinarni sklop), katerega tema so zdravila in poživila. Sestavljen je iz več predmetov. Med njimi so tudi tisti, ki so mi najbolj pri srcu. Tema mi je pa še najbolj všeč, saj se pogovarjamo o marsičem in raziskujemo zanimive in aktualne stvari. Kdor ima željo in voljo, bo imel na GESŠ Trbovlje možnost narediti vse, saj naša šola uresničuje vse želje in drži obljube!«

Bivši dijaki o svojih spominih

Aljaž Bastič

Aljaž Bastič, magister televizijske režije, zaposlen kot televizijski režiser na Radioteleviziji Slovenija, umetniški vodja MePZ Prosavus, strokovni sodelavec na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo: “Že pred vpisom v srednjo šolo sem vedel, da želim izbrati program, ki mi bo tekom štirih izobraževalnih let ponudil najširši pregled vseh področij in omogočil, da si bom lahko izbral želeno smer študija. Gimnazijski program je bil zame logična izbira.

V fazi izbiranja srednje šole mi je veliko posameznikov, učiteljev, prijateljev in mentorjev svetovalo kar nekaj drugih šol – vabili so me na 1. gimnazijo Celje, na 2. gimnazijo Maribor, pa tudi na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Argumenti so bili, da mi GESŠ Trbovlje ne bo dala dovolj širine, ne bo ponudila dovolj možnosti, lokalno okolje pa da me bo oklestilo in omejevalo.

Na srečo tem komentarjem nisem dal nobene veljave. Odločitev za GESŠ Trbovlje je bila prava. Ne le da sem izbral srednjo šolo, ki je bila dobesedno pred pragom mojega doma, izbral sem šolo z izjemno predanimi in strokovnimi profesorji, s številnimi možnostmi in projekti; vpetost v lokalno okolje se je celo izkazala kot velika prednost. Ideje, ki sem jih imel na gimnaziji, so bile vedno toplo sprejete. Od aktivnega udejstvovanja v šolski dijaški skupnosti, šolskem bendu, pevskem zboru do podpore pri obujanju projekta GobecNews, video novičarskega portala. Preko projektov in angažmajev sem dobil neprecenljive izkušnje za poklic, ki ga sedaj opravljam.

Ogromna prednost GESŠ Trbovlje je, da je majhna šola. S sošolci in profesorji sem stkal močne in iskrene vezi, ki so žive še danes. In ob uspešni zaposlitvi na RTV Slovenija, asistentskem angažmaju na AGRFT ter v drugih projektih lahko mirno rečem, da mi druge šole ne bi mogle dati nič več, kot mi je dala GESŠ Trbovlje – morda kvečjemu manj.”

“Butična” velikost šole je prednost

Peter Adamič

Peter Adamič, študent 5. letnika Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, prejemnik fakultetne Prešernove nagrade: »Danes se veliko razpravlja o mestu gimnazije in splošne mature v šolskem sistemu. Govori se o inflaciji ocen, nižanju standardov za vpis na fakulteto in o poklicni maturi s petim predmetom kot alternativi splošni maturi. Vendar dejstvo ostaja, da gimnazija ni in nikoli ne bo primerljiva z drugimi srednješolskimi programi, saj je njena osnovna funkcija mnogo več kot le nujno zlo za vstop na univerzitetne programe. Njena največja dodana vrednost je v raznolikosti znanj, ki jih poda svojim dijakom. Omogoča, da človek pridobi intelektualno širino na številnih področjih, ki mu služijo skozi celo življenje v obliki splošne razgledanosti, prilagodljivosti in sposobnosti vključevanja v katerokoli področje družbenega življenja. To velja seveda tudi za študij. Prepričan sem, da je vsakdo sposoben dokončati študij, vendar z gimnazijskim predznanjem lažje sledi predavanjem, se hitreje uči in pridobljene informacije tudi  razume in jih smiselno povezuje. V mojem primeru je bila gimnazija odlična podlaga za uspešen univerzitetni študij.

Pri odločitvi za šolanje po osnovni šoli nisem imel težav. Na GESŠ Trbovlje sem se vpisal, ker je bila blizu, ker jo je obiskovala tudi moja družina in ker sem želel še nekaj širše perspektive pred dokončno odločitvijo za poklicno pot.

Kaj pa bi izpostavil kot prednosti GESŠ Trbovlje? “Najprej se je kot pozitiven faktor izkazala ”butična” velikost. Predvsem zato, ker omogoča boljši in neposrednejši odnos s profesorji, ki ga morda na gimnazijah s skoraj 1000 dijaki ni mogoče vzpostaviti in ki veliko doprinese k razumevanju snovi. Prav tako sem cenil splošno atmosfero na šoli. Na GESŠ Trbovlje ni bilo čutiti vseprisotnega pritiska, da je ”treba” za vsako ceno dosegati uspehe. Da ne bo pomote – če si se kot dijak želel udeležiti tekmovanj, projektov, aktivnosti …, so bili profesorji več kot radodarni s svojim časom, znanjem in spodbudo, da si lahko dosegal tudi najvišja odličja na različnih področjih. Ni pa bila to osnovna matrika presoje, kdo je dober dijak. Enako dobrodošli so bili tudi dijaki, ki sta jih motivirala dober rezultat na maturi in čim več znanja pri pouku. Predvsem sem cenil prizadevanje številnih profesorjev, da bi v nas razbili občutek apatije. Lotevali so se ga z odnosom v duhu ”Čisto vseeno mi je, če boste pozabili, kaj je desni prilastek, samo da razmišljate s svojo glavo.”

Poleg mednarodnih izmenjav (Euroweek …), krožkov, tekmovanj iz znanja, proslav in drugih dejavnosti na gimnaziji sem dobil ogromno popotnico za življenje tudi pri debati. Ob usvojenih obširnih veščinah  javnega nastopanja, argumentiranja in znanju angleščine ter ob številnih potovanjih po celi Evropi in svetu z novimi prijatelji je bila vame ”vbita” zmožnost kritične presoje. Sposobnost, da se do ponujenih ”dejstev” opredelim in jih sprejmem ali zavrnem glede na konkretno utemeljene razloge. Tovrsten odnos je nekaj, česar po mojem mnenju kritično primanjkuje v današnji družbi, polni samooklicanih strokovnjakov in ”fake news”.

Summa summarum sem vedno s ponosom povedal, s katere šole prihajam. Ja. Z GESŠ Trbovlje.  Zasavje. Rdeči revirji. Pa kaj?«

Z mislimi se vrača v šolske klopi

Zlati maturant Juš in razredničarka Majda Škrinar Majdič

Juš Navratil, študent prvega letnika farmacije: “Z mislimi se občasno vračam v klopi GESŠ Trbovlje. Tu sem namreč preživel 4 leta, polna spominov. Kot predstavnik prve generacije športnega oddelka lahko povem, da je vzdušje res sproščeno, celoten sistem je zelo fleksibilen in dijaku prijazen. Poleg ogromne količine znanja so mi nekateri profesorji dali tudi precej nasvetov, ki mi bodo v življenju zagotovo koristili, kar zelo cenim.”

In vsem staršem in devetošolcem v razmislek: srednja šola ni ustanova, namenjena zabavi in preživljanju prostega časa. Je prostor, kjer si lahko dijaki postrežejo z znanjem, pridobijo mnoge veščine in se pripravijo za delo ali nadaljnje šolanje.

Tudi ravnateljica je bivša trboveljska gimnazijka. Šolo pozna kot nekdanja dijakinja, učiteljica, ravnateljica in kot mama.

O šoli je zapisala takole:

Ravnateljica GESŠ, Jelena Keršnik.

»Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje izvajamo srednješolske programe gimnazija, gimnazija/športni oddelek, ekonomski tehnik in maturitetni tečaj. Prvi trije so namenjeni učencem po uspešno opravljeni osnovni šoli, maturitetni tečaj pa vsem srednješolcem po opravljeni poklicni maturi, ki bi si želeli opraviti še splošno maturo.

Čeprav sodi program ekonomski tehnik v družino srednjih strokovnih programov in se zaključi s poklicno maturo, lahko vse naše programe opredelimo kot splošnoizobraževalne. Zaradi pestrosti predmetnikov dajejo dijakom znanja s področja družboslovja, naravoslovja, humanistike, tujih jezikov in še z mnogih drugih področij.”

Kaj je torej tisto, zaradi česar bi se odločili za vpis na GESŠ Trbovlje?

“V sedanjem času, ko govorimo o še neznanih poklicih prihodnosti, je široko in uporabno znanje tisto, ki bo posamezniku omogočilo ne le uporabljati tehnologijo, ampak jo ustvarjati, krojiti prihodnost. Bogato znanje, ki ni ozko specializirano le na eno področje, omogoča posamezniku, da se prilagodi zahtevam okolja, da izraža svoje ideje in kreativnost, da ustvari, kar si je zamislil, da so njegove ideje  izvirnejše in bolj uresničljive. In ravno gimnazijski program je tisti, ki dijakom omogoča pridobiti takšno znanje. Gimnazija je pripravljalnica na najvišje ravni študija, omogoča vpis v praktično vse smeri in nivoje terciarnega izobraževanja. Morda niste vedeli, da je tudi inženirka leta 2018 bivša gimnazijka. Poleg širine, ki jo daje, navaja gimnazija dijake na vztrajnost, delavnost, zmožnost delovanja v skupini, uči jih kritičnega mišljenja in povezovanja znanj z različnih področij. Do znanja ni bližnjic in le znanje, ki je pridobljeno s trdim delom, je trajno in uporabno. In takšnega daje gimnazija. Vse splošne gimnazije v Sloveniji, kamor sodi tudi športni oddelek, izvajamo isti program. Isti predmetnik, isti učni načrti, popolnoma enaka matura, ki jo ocenjujejo zunanji ocenjevalci … Razlika je le v izbirnih predmetih in obšolskih dejavnostih, ki jih vsaka od gimnazij prikroji interesu dijakov. Športni oddelek gimnazije pa je namenjen dijakom, aktivnim športnikom, ki želijo uspešno povezati šport in šolo. Z različnimi prilagoditvami poskrbimo za to, da dosežejo enak nivo znanja kot ostali gimnazijci. Oddelek je manjši, poleg razrednika sta tu še še pedagoški in športni koordinator, del treningov se lahko opravi že v šoli, termini pisnih nalog in ustnega ocenjevanja se uskladijo z obveznostmi na športnem področju. Pri tem seveda tesno sodelujemo s klubi in z društvi.

Ravnateljica GESŠ Jelena Keršnik.

Program ekonomski tehnik je eden redkih strokovnih programov, v katerem se dijaki učijo štiri leta dva tuja jezika. Poleg slovenskega jezika in matematike boste na predmetniku našli vse predmete, ki jih ponuja gimnazija, razen fizike, filozofije in glasbe. Obseg učnih načrtov je sicer manjši od gimnazijskih, a še vedno dovolj širok, da dijakom omogoči več kot 150 različnih poti nadaljnjega šolanja ali zaposlitve: od dela v turizmu, logistiki, bančništvu, zavarovalništvu, finančnih službah podjetij … pa do nadaljnjega študija z izjemo ozko specializiranih tehničnih smeri, medicine … Poleg splošnoizobraževalnih predmetov imajo dijaki v programu ekonomski tehnik na urniku tudi strokovne module. Tu pridobijo znanja s področja poslovanja podjetij, sodobnega gospodarstva, podjetništva, poslovnega komuniciranja, orodij oziroma sistemov novomedijskega komuniciranja, timskega dela, raziskave trgov in trženja, marketinga …, v četrtem letniku pa celo ustanovijo svoje prvo pravo podjetje. Naši ekonomski tehniki imajo možnost pridobiti dovolj znanja in veščin, da so na trgu dela prilagodljivi in konkurenčni, pri nadaljnjem študiju pa uspešni. In če kdo meni, da je ekonomski tehnik poklic, ki nima perspektive, naj se vpraša, kateri podjetnik lahko posluje brez znanja o računovodstvu, podjetništvu, trženju, marketingu … In če teh znanj nima sam, mora zaposliti nekoga s temi znanji. Mnogo podjetniških idej ostane neuresničenih, ker posamezniki nimajo znanj o tem, kako idejo spraviti v življenje. In ravno tega se lahko naučijo pri nas.

Na šoli je približno 220 dijakov, ki jih poučuje 26 učiteljev. Imamo dobre prostorske pogoje, stavba je, čeprav stara, dobro vzdrževana in opremljena. Skrbimo za dobre medosebne odnose. Majhnost nam omogoča, da zaznamo potrebe, včasih tudi težave, posameznika in da iščemo rešitve, ki zagotavljajo optimalno okolje za realizacijo skupnih ciljev. Naši nekdanji dijaki so uspešni na mnogih področjih. V več kot 70 letih tradicije se je nabralo že toliko doktorjev znanosti, da jih več ne štejemo. Med bivšimi dijaki so tudi mladi podjetniki, lastniki uspešnih startupov, umetniki, zdravniki, politiki … Torej po odličnost ni potrebno že pri rosnih 15 letih od doma. Kdor želi, jo lahko dobi tako rekoč pred domačim pragom.

In vsem staršem in devetošolcem v razmislek: srednja šola ni ustanova, namenjena zabavi in preživljanju prostega časa. Je prostor, kjer si lahko dijaki postrežejo z znanjem, pridobijo mnoge veščine in se pripravijo za delo ali nadaljnje šolanje. A ne brez lastnega vložka in truda. Seveda pa daje srednja šola tudi priložnosti za druženje, kulturno udejstvovanje, iskanje novih talentov in odkrivanje lastnih potencialov. Kaj in koliko posameznik vzame, pa je v prvi vrsti odvisno od njega.«