Trboveljčan Maks Mausser se je konec tedna udeležil motokros tekme za državno prvenstvo, ki je bila v Radizelu pri Orehovi vasi. Kljub temu, da zaradi poškodbe tri tedne ni bil na motorju, se mu je v razredu MX125 uspelo zavihteti na najvišjo stopničko.
Že na jutranjem treningu je napovedal boj za stopničke, najbolj pa je bil zadovoljen s prvo vožnjo, ko je za seboj pustil nekaj odličnih tekmovalcev višjega MX2 razreda. Dirkači s 125 in 250 kubičnimi motorji se namreč skupaj podajo na štartno rampo. Med tekmovalci v MX125 je bil v prvi vožnji prvi, v drugi pa drugi, v skupni razvrstitvi je to pomenilo prvo mesto.
»Zelo sem zadovoljen s tekmo, saj zaradi dolgega premora nisem vedel, kaj naj od tekme pričakujem, kam pašem. Pred tekmo sem naredil le nekaj treningov na motorju, večinoma v Trbovljah, enega tudi na domači progi Tima Gajserja. Tam sem se odlično počutil, nekaj dobrih nasvetov mi je dal Timov trener in oče, Bogomir Gajser, sem mu res hvaležen. Zagotovo mi je tudi to pomagalo do dobrega rezultata na nedeljski tekmi.«
Tekma v Radizelu je bila sicer prva Maksova državna tekma v 125 kubičnem razredu, saj je v višji razred prestopil šele v tej sezoni, pred poletjem pa se je udeleževal tekem v tujini. Ker je zaradi resnejše poškodbe moral dlje časa počivati, se je odločil, da v drugem delu sezone odpelje čim več tekem v Sloveniji.
ML
Veter je podiral drevesa in odkril nekaj streh, voda je zalila nekaj kleti in pritličnih prostorov, toča pa uničila velik del poljščin.
Marko Bručan
Alojz Klančišar
Poleg teoretičnih in strokovnih predavanj ter druženja so na 30 lokacijah po Zasavju naredili delovišča in poustvarili situacije reševanja iz ruševin ter iskanje pogrešanih v naravi.
Obisk muzeja 4. dritl, obvoz mesta, ogled degradiranih rudarskih območij, spoznavanje življenja rudarjev skozi stanovanja rudarskih kolonij, občudovanje najvišjega dimnika v Sloveniji in na koncu še vzpon na Kum s kulinaričnim zaključkom zaokroži popoln turistični obisk Trbovelj.
Najbolj navdušena, pravzaprav presenečena je bila Maja nad poustvarjenimi rudniškimi rovi in virtualnim popotovanje, “to je edinstvena izkušnja, vsaj zame je bila, saj se se prvič virtualno potikala po prostorih, ki jih nikoli zares nisem obiskala. Za zaključek izkušnje se popelješ še s posebnim vlakcem, kot v večjem zabaviščnem parku. Tam za trenutek zgubiš stik z realnostjo” vzhičeno opisuje mlada Celjanka, ki še danes občuduje dejstvo, kako lahko vizualni efekti pretentajo možgane. In tukaj se z zgodovino v novo dobo navežejo novi mediji.
Mož je služil kruh v rudniku in dobil stanovanje v rudarski koloniji, ki so bile v neposredni bližini vhoda v rov. Stanovanja so bila majhna, čeprav so bile družine bistveno večje kot večino današnjih, pogosto so zraven bivale še kakšne tete, strici. Pristna izkušnja, doda po obisku stanovanj Maja, saj lahko začutiš vsakdanjik rudarskih družin.
