“Jubilej smo praznovali delovno,” pravi ravnateljica šole OŠ Ivana Cankarja Mojca Lazar Doberlet. Povezali so ga z zaključevanjem mednarodnega projekta, v katerem so sodelovali z osnovno šolo iz Požarevca.
“Na šoli smo gostili 9 učencev in 3 učiteljice iz Požarevca, ki so sodelovali pri pouku. Popeljali smo jih na ekskurzije, skupaj smo ustvarili dobrodelno kulturno prireditev Prijateljstva preko meja – projekt smo izvajali s pomočjo finančnih sredstev Zavoda RS za šolstvo ter lokalnih firm, zavodov in društev v lokalni skupnosti.”
Kaj so si zaželeli ob 115 letnici šole
Ob pihanju 115 svečke so si na OŠ Ivana Cankarja zaželeli še nadaljnjega kvalitetnega strokovnega dela z mladimi, izvajanje kvalitetnega obveznega in razširjenega programa šole ter omogočiti nadstandardne storitve čim večjemu številu učencev. Pri tem, pravi Lazar Doberletova, si želijo dobrih medosebnih odnosov, aktivnega sodelovanja z deležniki v lokalnem okolju in širše.
“Ena od želja OŠ Ivana Cankarja so tudi kakovostni delovni pogoji v vseh učilnicah in prostorih na šoli, sanacija telovadnice in šolskega dvorišča, morebiti celo šolske zgradbe. Veseli smo vsakega novega učenca, ki se pridruži Cankarjevcem, in zanj želimo vse najboljše,” je dodala ravnateljica.
Mejniki razvoja šole
1901: šestrazredna osnovna šola;
1908: osemrazredna osnovna šola;
1922: sezidano drugo nadstropje zgradbe;
1937: ime šole: II. državna deška ljudska šola / II. državna dekliška ljudska šola;
1946: nova streha;
1947: ime: II. državna osnovna šola Trbovlje (15 oddelkov, 1 posebni oddelek in 2 oddelka vrtca), uvedejo se mešani oddelki;
1960: ime OŠ Ivana Cankarja, 35 oddelkov (nekaj jih gostuje v drugih zgradbah) – 1278 učencev, pouk v treh izmenah;
1968: prične se gradnja telovadnice (iz samoprispevka);
1972: ukinjena samostojna šola, poslej le pedagoška enota (od 1. do 4. razreda) v okviru OŠ Trbovlje;
1977: celodnevna šola;
1994: znova samostojna osemrazredna osnovna šola (OŠ Ivana Cankarja);
2001: prične se devetletka;
2015: nova streha in adaptacija drugega nadstropja šole;
2016: 12 oddelkov šole (240 učencev), elektronsko vodenje dokumentacije, uporaba IT pri poučevanju, medinstitucionalno in medgeneracijsko sodelovanje, delovanje v lokalni skupnosti, vključevanje v evropske projekte



Mejniki razvoja šole
Glede na stanje naše države in težav pri iskanju zaposlitve, sem se z mislijo o odhodu v tujino poigravala že kakšno leto pred dejanskim odhodom.
Je bilo težko zapustiti domačo deželo?
Ko sem delala kot au pair, je bil dan precej drugačen, kot je sedaj, ko delam kot negovalka v domu za starejše z napredno demenco. Z otroci je bilo seveda treba vstati, ko so oni vstali, kar je pri enoletniku precej zgodaj, jih razvoziti v šole, vrtce, potem pospraviti hišo, pobrati otroke iz šole, skuhati večerjo za družino in spraviti otroke spat. Delo je bilo razporejeno čez cel dan.
Že dolga leta vztrajam kot sodnica v kajaku na divjih vodah, tako da ves svoj dopust, razen tistega, namenjenega obisku domačih, namenim kajaku in kanuju na divjih vodah ter tekmam po tujini. Letos je na primer šlo 14 dni samo za Olimpijske igre v Riu de Janeiru. Proste vikende ali dneve pa drugače preživljam s fantom, greva raziskovat Anglijo ali pa samo preživiva dan skupaj.
“Tujcem ni jasno, da imamo tako čudovito deželo, ki jo zelo slabo promoviramo in je ne znamo izkoristiti.”
Opazila sem veliko razliko pri sprejemu. Ko sem prvič pristala v Angliji, nisem bila prepričana v svoje znanje jezika, in ker smo Slovenci vzgojeni v kulturi, da če ne veš, bodi raje tiho, me je bilo sram govoriti z mojim »evropskim« naglasom. Po nekaj urah sem ugotovila, da tega nihče niti ne opazi ter da me vsi sprejemajo kot nekaj vsakdanjega. Še več, začudeni so, kako dobro tujci govorimo njihov jezik. Nerodno jim je, da oni ne znajo tujih jezikov. Priznavajo, da so na tem področju malce leni.



Luka Podjed
Jasna Gabrič
Največ zaposlitev na hrastniški komunali in domu starejših
Dve zaposlitvi tudi na občini Trbovlje