18. 12. 2015

V Zasavju je, tako kot tudi drugod po Sloveniji največ psihičnega nasilja, ki mu sledi fizično nasilje. Dogaja se v družini, prikrito, med štirimi stenami. Večina žrtev nasilja je žensk in otrok.

Na Centru za socialno delo prejmejo v povprečju 30 prijav nasilja na leto, a to ni končna številka. V okviru regije (Zasavje, Domžale in Kamnik), je bilo lani opravljenih 80 intervencij, policija je izrekla 34 ukrepov približevanja zaradi nasilja v družini, pravi Aleksandra Ocvirk iz Centra za socialno delo Trbovlje.

Število prijav nasilja se povečuje

Tako na policiji kot na centru za socialno delo opažajo, da se število prijav nasilja povečuje, delno zaradi boljše osveščenosti posameznikov in tudi zaradi spremenjene zakonodaje.

»Žrtev nikoli ne pride po pomoč po enem udarcu. Pride po enem letu, nekatere po mnogih letih doživljanja nasilja,« pojasnjuje Ocvirkova. Večina žrtev je materialno šibkih ali ekonomsko odvisnih od nasilneža. Žrtve z višjim družbenim statusom kasneje poiščejo pomoč kot tiste z nižjim družbenim statusom.

Nasilje lahko prijavi vsakdo, ki izve za družinsko nasilje ali je žrtev. To lahko stori na policijski postaji osebno ali po telefonu na 113, po anonimnem telefonu policije 080 12 00 ali na Centru za socialno delo.

Ko na centru prejmejo prijavo nasilja v družini, se povežejo s policijo in opravijo razgovor z žrtvijo. Informirajo jo glede njenih pravic, žrtev ima možnost odhoda v krizni center, kjer lahko ostane tri tedne, nato v varno hišo, kjer lahko ostane eno leto in dobi psihosocialno rehabilitacijo ter denarno pomoč.

»Žrtve nasilja se večinoma niso odločale za umik od doma, če je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja povzročitelju nasilja. Če pa so se odločile za umik na varno, so to pomoč poiskale v okviru svoje socialne mreže, pri sorodnikih, starših, polnoletnih otrocih, manj se jih je odločilo za krizni center ali varno hišo,« je povedala Ocvirkova.

Kako učinkovite so institucije

»Naš namen je ustaviti nasilje, uspešni smo v tretjini primerov. Dve tretjini ostaneta v tako imenovanem krogu nasilja, kar pomeni, da žrtev nasilneža prijavi, se umakne, vrne, sledijo 'medeni tedni', nato se zgodba ponovi v roku šestih mesecev,« je razložila Ocvirkova. V povprečju se žrtev sedemkrat umika pred nasilnim partnerjem, preden se dokončno odmakne.

»Sodni postopki so predolgi. Tudi zdravstveni delavci imajo preveliko toleranco do nasilja, skopi so s podatki, sploh pri psihičnem nasilju,« je na okrogli mizi ob dnevu boja proti nasilju v organizaciji ženskega odbora SDS Trbovlje izrazil mnenje Timotej Funkel iz Policijske postaje Trbovlje.

Zakonodaja je trenutno v fazi dogovarjanja o spremembah, ki bi lahko bolj zaščitile žrtev nasilja. Ocvirkova meni, da je pomanjkljivost v tem, da se mora umikati žrtev in ne povzročitelj nasilja.

Nasilje definiramo kot prevlado moči ene osebe nad drugo in po navadi se to dogaja v najbližjih medosebnih odnosih – v krogu družine ali med partnerjema. Nasilje delimo na psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. 90 % žrtev nasilja je žensk, ki doživijo nasilje s strani moškega.

Zagorska in trboveljska komunala sta se odločili sodelovati v akciji za zmanjševanje količine plenic za enkratno uporabo. Izračuni kažejo, da vsak otrok na leto porabi v povprečju 875 kilogramov odpadnih plenic, od rojstva do uporabe kahlice več kot 2 toni.

»V našem komunalnem podjetju smo se zato odločili, da bomo podprli uporabo pralnih plenic. Ne le, da so okolju bolj prijazne, z njihovo rabo lahko starši prihranijo od 1.000 do 1.600 evrov,« pravijo na Komunali Zagorje. Namesto 5.000 in več porabljenih plenic za enega otroka, starši potrebujejo le 24 pralnih plenic.

Komunala Zagorje predlaga, da bi občina k znesku staršem ob rojstvu otroka, v izbiro ponudila še paket pralnih pleničk. Tak ukrep finančno ne bi stal nič več kot dosedanja pomoč staršem, za okolje, pravijo, pa bi to pomenilo ogromno.

Poskusno v vrtcu Trbovlje

V vrtcu Trbovlje se dogovarjajo o tem, da bi spomladi prihodnje leto poskusno uvedli uporabo pralnih plenic v eno enoto vrtca. »Zmanjšali bi količino odpadkov, tudi za otroke bi bile pralne plenice dosti boljše,« je prepričana ravnateljica vrtca Trbovlje Gordana Vranešič.

Pred konkretno odločitvijo o uvedbi pa morajo najprej preračunati, kaj to za vrtec pomeni. Zagotovo več pranja. V vrtcu na Vrhniki, denimo, so morali investirati v nov pralni stroj, ki stane vsaj 10.000 evorov. Se je pa zato znižal račun za odvoz smeti.

Odpadne plenice polnijo deponije

Odlaganje plenic za enkratno uporabo med mešane komunalne odpadke v veliki meri vpliva na okolje. Med postopkom razpadanja plenic na smetiščih se iz njih sprošča metan, v podtalnico pa se sproščajo škodljive kemikalije, kot so dioksin, toluen, etilbenzen, natrijev poliakrilat.

Plenice za enkratno uporabo predstavljajo 2 – 3 odstotke odpadkov iz gospodinjstev. Odpadnih plenic za enkratno uporabo pa ni možno kompostirati ali reciklirati, saj so sestavljene iz različnih materialov; plastike, bombaža, ostankov krem in fekalij.

Razpadajo 200 do 500 let

V Sloveniji se na leto rodi približno 20.000 otrok. V povprečju uporabljajo pleničke do dveh let in pol, na dan pa jih porabijo povprečno 6. Vsako leto je tako na slovenske deponije odloženih skoraj 130.000 ton odpadnih plenic. Vsaka od teh plenic razpada med 200 do 500 leti. Odkar se uporabljajo plenice za enkratno uporabo, ni na vsem svetu do konca razpadla niti ena. 

Hrastniškima invalidom uredili okolico doma in olajšali življenje.

Občina Hrastnik je stopila naproti dvema občanoma invalidoma, ki jima arhitekturne ovire onemogočajo normalno življenje. Fehru Haliloviću iz Šavne peči, ki si je pri padcu poškodoval hrbtenjačo in postal tetraplegik so uredili okolico hiše tako, da je omogočeno gibanje z vozičkom. Fehro bo sedaj po vrnitvi iz medicinske rehabilitacije tudi doma lažje kos vsakodnevnim nalogam. 

Olajšano gibanje okoli doma

Že nekaj let ni svojih bivalnih prostorov zapustila Adela Kroflič iz Marnega, to do sedaj ni bilo mogoče. Adela je zaradi bolezni hrbtenjače pristala na invalidskem vozičku in zaradi številnih stopnic, se je njeno okolje močno omejilo. Občina Hrastnik je izvedla ter financirala dolgo klančino od vhodnih vrat stanovanjske hiše pa vse do ceste. Za boljšo varnost je klančina opremljena z varnostno ograjo.

Uporabnikoma so ob pridobitvah obiskali tudi župan Občine Hrastnik Miran Jerič, predsednik Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Gregor Gračner in društveni socialni poverjenik Marjan Zupanec.

Kot so še zapisali na Društvu paraplegikov je to je tako za Adelo kot Fehra prijetno predpraznično darilo in pa posluh občine, ki poskrbi za svoje nemočne občane. Dodali so še, da je znesek 1.020 €, ki je bil zbran za adaptacijo Fehrove okolice, hrastniški župan poklonil društvu kot prispevek pri odkupu skladiščnih prostorov.

Delavci podjetja CGP danes zaključujejo s popravili jaškov na regionalni cesti med Trbovljami in Hrastnikom. Z delom bodo nadaljevali spomladi.

Po besedah Marka Veršića iz podjetja CGP bodo delavci danes zaključili s popravili jaškov, jutri pa bo delna zapora na cesti za Savo umaknjena. »Odvisni smo od delovanja asfaltne baze, zato bomo z deli nadaljevali marca prihodnje leto. Sanirati moramo še 8 jaškov od skupno 38,« je pojasnil Veršič.

Skupina prijateljev, prostovoljcev in ne nazadnje strokovnjakov, se je že tretje leto zapored zbrala, da pripravi zasavski koledar 2016. Njihovi koledarji so drugačni, malce 'odbiti', bi rekli mladostniki. Bistvo pa je dobrodelnost.

Prostovoljno ustvarjamo projekt »Zasavski dobrodelni koledar«, pojasni ena od organizatorjev.  Z izkupičkom od prodaje in vseh denarnih prispevkov pomagajo socialno najranljivejšim osebam. Tako torej ves izkupiček namenijo socialno ogroženim družinam in posameznikom, so nam zagotovili.  Sodelujejo z zasavskimi centri za socialno delo, z zaupanjem v njihovo presojo poiščejo posameznike in družine, ki najbolj potrebujejo pomoč. Del sredstev nato namenijo v obliki osnovnih življenjskih potrebščin z obiskom 'pripravljalcev' na domu. 

"Iskreno veseli bi bili, če bi z nakupom koledarja podprli naš projekt in nam priskočili na pomoč s svojim odprtim srcem in pripravljenostjo za dobrodelnost."

Z vztrajnim delom, nesebičnostjo, ter iskrenim zaupanjem v projekt, in na koncu tudi s kvalitetnim produktom, je »Zasavski koledar« prodrl tudi širše izven Zasavja. Letos bodo priskočili na pomoč več članski družini v Zagorju, ki ima enega hudo bolanega otroka, ki potrebuje večkrat tedensko zdravljenja v Ljubljani.  Druga donacija bo namenjena v Trbovlje in sicer dijaku, tretja pa v Hrastnik mamici samohranilki, ki ima hude zdravstvene težave, prav tako je bolan njen predšolski otrok.

Koledar bo na prodaj na božičnih sejmih, v Zmajevi luknji, na naslovu Društva prijateljev mladine Trbovlje itd.   

V Gasilskem zavodu Trbovlje je pred dnevi potekala razširjena 4. seja upravnega odbora Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Ambiciozni finančni načrti za prihodnje leto.

Njihove prednostne naloge v prihodnjem letu bodo izobraževanje in usposabljanje poklicnih gasilcev ter povezovanje poklicnih gasilskih enot. Pridobiti nameravajo nove poslovne prostore in zaposliti sekretarja. Sodelovali bodo tudi na Bogatajevih dnevih v Murski Soboti.

Vključili se bodo v vse mehanizme zašite in reševanja ter sodelovali z URSZR, MORS, GZS, sindikatom Poklicnih gasilcev Slovenije in SGRZ ter tako povečali prepoznavnost dela in usposobljenost.

Sprejeli in potrdili so nove člane združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Na seji so bili poleg članov UO ZSPG, še namestnik generalnega direktorja URSZR, Branko Dervodel, predstavnik URSZR, Franci Šink ter poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. 

V Hrastniku že leta pišejo pobude za brezplačen prenos nepremičnin in zemljišč na lokalno skupnost. Ni šlo za gluha ušesa, je prejšnji teden izvedel Jerič, temveč za napačen poštni nabiralnik.

V četrtek so se zasavski župani sestali s SMC-jevimi ministri, Jerič je izkoristil priložnost, da ponovno povleče za rokav odgovorne na temo brezplačnega prenosa rudniške lastnine na lokalno skupnost. Presenečen je ugotovil, da po letih pisanja vodstvu RTH, v času zadnjih nekaj direktorjev, občinska pobuda ni zapustila Trbovelj. Kot je izvedel, pobude niso prišle na resorna ministrstva, zato tudi nikoli niso bile predstavljene na vladi.

So rudniški direktorji papirje obdržali pri sebi, se je ustavilo na nadzornih svetih ali morda celo ostalo v omarah prejšnjih vlad? Tega verjetno ne bomo nikoli izvedeli, je pa tokrat hrastniški župan ponovno dobil upanje, da bi lahko tokrat zadeva stekla drugače.

Prvi prenosi že v letu 2016

»Upam, da se bomo v kratkem posedli in videli, kaj je mogoče prenesti že v letu 2016, kaj pa potem, ko bo 2018 rudnik dokončno zaprt« nam je zaupal župan in dodal: »mi si želimo le tisto premoženje oziroma objekte, ki jih bomo rabili v razvojne namene ali na društvenem področju ali pri gradnji infrastrukture v občini Hrastnik«. Pri pobudi pa se Zasavci opirajo na Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in na konkurenčnostni program za območje Hrastnika, Radeč in Trbovelj.

Ali je župan Miran Jerič kdaj pobudo posredoval kar direktno na ministrstvo, na vlado, pravi da ne, vedno so bile pobude na RTH, ki naj bi pripravil gradivo za nadzorni svet od tam pa bi pobuda prišla na državno raven.