Sreda, 16.12.2015, ob 17.00, enota Dom svobode.
Vabimo vas na ustvarjalno druženje v pravljični sobi Tončka Knjigoljuba. Prosimo za predhodne prijave v knjižnici.
Sreda, 16.12.2015, ob 17.00, enota Dom svobode.
Vabimo vas na ustvarjalno druženje v pravljični sobi Tončka Knjigoljuba. Prosimo za predhodne prijave v knjižnici.
Agencija bo pred prvimi kadrovskimi razpisi potrebovala v.d. direktorja in kot kaže se obeta tipično zasavsko preigravanje.
Imena, ki so se na začetku omenjala so hitro splavala po vodi. Vinko Žagar, hrastniški podžupan in dober poznavalec evropskih razpisov ter Mihael Gornik, nekdanji RCR-ovec, danes pa zaposlen v Dewesoftu menda interesa in želje za vstop v agencijo nimata.
Pa so se hitro začela pojavljati nova imena. Ne le vsi trije župani, tudi svetniške skupine aktivno iščejo 'svežo kri'.

Iz več strani so letela namigovanja na trboveljskega podžupana Tadeja Špitalarja kot najbolj verjetnega kandidata. SMC naj bi vztrajal, kljub temu, da se Špitalar ni sam vključil v debato o prevzemu te funkcije in kot je dejal za ZON.si, po vseh špekulacijah, ki se že sedaj dogajajo, sploh ne razmišlja, da bi iz podžupanskega mesta presedlal v zasavsko razvojno agencijo.

Občinski veljaki so v zadnjih dneh spremljali predstavitev kandidatke, ki jo je predlagala trboveljska županja Jasna Gabrič. Gabričeva je prepričana, da gre za kompetentno kandidatko, ki bi bila izjemno primerna za kvalitetno vodenje agencije v njenih začetkih. Imena nam ni izdala, je pa zatrdila, da gre za Trboveljčanko, iz Sallauminesa. Po naših podatkih gre za Tino Naglič, ki je solastnica dveh podjetij, eden s sedežem v Mariboru in drugi s sedežem v Teharju, kjer, sodeč po Ajpesu tudi živi. Na isto ime je bilo še do leta 2012 odprt s.p., s sedežem v Celju. Toliko o Trboveljčanki.
In kdo je Tina Naglič?
O Tini smo preverjali po Trbovljah, a izvedeli bore malo. Menda naj bi šlo za bolj kot ne nekdanjo Trboveljčanko, ki pa je že več kot desetletje ni v Zasavju. Telefonska številka zapisana pod njeno podjetje "ne obstaja", nikjer ni najti kakšnih drugih kontaktnih podatkov. Terra Minerali, podjetje, ki ga najdemo tudi na družabnem omrežju Facebook, a ko nadaljujemo pot s klikom na spletno stran, tudi ta ne obstaja.
Več o skrivnostnih dogovorih, za katere so vsi trije zasavski šerifi obljubljali, da jih ne bo, bomo spremljali še naprej.
V Zasavju razpisov za nove zaposlitve ni ravno na pretek, ponekod pa primernih kadrov kronično primanjkuje. Takšen primer je Zdravstveni dom Trbovlje, kjer z razpisi iščejo kar sedem novih sodelavcev.

»Razpisali smo prosta delovna mesta za profile in v deležih, kot nam je priznano na podlagi Splošnega dogovora z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za pogodbeno leto 2015, ki je javno objavljen,« je na vprašanje, ali imajo kadrovsko stisko, pojasnila Urška Čebela iz Zdravstvenega doma Trbovlje.
V Zdravstvenem domu Trbovlje potrebujejo fizioterapevta, ortodonta, zdravnika po opravljenem sekundariatu, dermatologa, specialista družinske medicine, specialista otorinolaringologije in pediatra, prijave za pet delovnih mest sprejemajo do 29. decembra. Zanimalo nas je, kakšen je odziv na objavljene razpise. »Razpisni postopki so še v teku,« zato nam Čebela o številu prijavljenih ni mogla povedati.
Prav tako pa v Zdravstvenem domu Trbovlje ne razpolagajo s podatki glede primanjkovanja podobnih kadrov po Sloveniji. Na vprašanje, ali se zdravniki ne želijo zaposlovati v Zasavju, nismo dobili odgovora. Dejstvo pa je, da za več razpisanih mest iščejo zdravnike specialiste le za 12, 16 ali 20 ur na teden, kar pomeni, da jih lahko zaposlijo le s sodelovanjem z drugimi zdravstvenimi zavodi.

So pa bili zato v zadnjem letnem poročilu v Zdravstvenem domu Trbovlje optimistični, ker so uspeli odpraviti večino kadrovskih potreb. »Že nekaj let vodimo dolgoročno kadrovsko politiko, in sicer s podeljevanjem štipendij in financiranjem dodatnega izobraževanja zaposlenih,« so zapisali ter se pohvalili, da so »delodajalec, ki je sposoben dolgoročno zagotavljati stabilna delovna mesta vsem svojim zaposlenim.«
“Splošna ambulanta št.1 trenutno ordinira s pomočjo naših zdravnikov specialistov družinske medicine in zunanjih pogodbenih izvajalcev, delo v 24-urni službi nujne medicinske pomoči pa poteka nemoteno,” nam je odgovorila Čebela.
Foto: ZD Trbovlje, ZON.si
Zavod za zaposlovanje v četrtek odpira prvo javno povabilo za javna dela 2016, drugo bo objavljeno januarja. Za izvajanje javnih del je v letu 2016 na voljo 21,5 milijona evrov, vključenih bo okoli 3.800 dolgotrajno brezposelnih.
Za programe javnih del s področja socialnega varstva bo na voljo 10,5 milijona evrov, za programe za brezposelne s I. do IV. raven strokovne izobrazbe 10,4 milijona evrov in za programe spodbujanja razvoja socialnega podjetništva 0,7 milijona evrov.
Prvo javno povabilo za sofinanciranje stroškov zaposlitve dolgotrajno brezposelnih bo odprto do porabe sredstev, najdlje do 7. oktobra 2016. V novem katalogu javnih del bo po novem vključena tudi pomoč pri izvajanju programov za ohranitev zdravja in drugih rehabilitacijskih programov ter družabništvo in spremljanje, ki ga lahko izvajajo tudi zdravstvene organizacije in ustanove.
Lovski družini Trbovlje in Dobovec bosta s sprejetjem odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo dobili vrnjen del koncesnine, ki jo vplačata v državni proračun. Gre za majhna sredstva, okoli 400 evrov za obe družini, a so lovci kljub vsemu zadovoljni.
»Polovica koncesnine gre državi, polovica pa se sorazmerno razdeli občinam, v katerih leži lovišče. Za nas znaša okrog 150 evrov, kar se ne sliši veliko, vendar predstavlja okoli 1,5 odstotka prihodkov v našem proračunu. V praksi to pomeni en nočni obisk koruzne njive malo večje skupine divjih prašičev,« pravi Urban Berger iz Lovske družine Trbovlje.
Glavno premoženje Lovske družine Trbovlje je sicer Lovski dom, na katerega odpade tudi največji del stroškov, upravljajo tudi z objektom bivše ventilatorske postaje R4 in pripadajočo parcelo ter zajčjo in fazanjo oboro na področju rudniških površin.
Osnovna naloga lovcev je skrb za divjad. Po besedah Tomaža Trotovška iz Lovske družine Dobovec v lovišču opravijo okrog 2.000 neplačanih delovnih ur. Sam odstrel divjadi pa predstavlja manjši del lovstva. Načrt odstrela določi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pripravi in uskladi ga Zavod za gozdove. Določene so visoke denarne kazni za neizveden načrt odstrela, in sicer 4.200 evrov za lovsko družino in 200 evrov za odgovorno osebo.
Načrtovani odstrel v lovski družini Dobovec je 50 srnjakov, 27 jelenov, 12 muflonov, 5 gamsov, 12 divjih prašičev, 15 lisic, 3 jazbeci, 2 kuni zlatici in belici, 5 rac mlakaric. Za Lovsko družino Trbovlje znaša 80 kosov velike divjadi (srna, muflon, divji prašič) in 60 kosov male divjadi (lisica, kuna, jazbec, vrana, šoja, zajec, fazan, raca).
»S poseljevanjem posegamo v življenjski prostor divjadi. Nekatera divjad, na primer srna, kuna, lisica in vrana so se prilagodile razmeram in povzročajo težave v naseljih, kjer pa lovci nimamo pristojnosti. Največ škode povzročijo divji prašiči in vrane,« pravi Berger.

Z odločbo je določen izredni odstrel treh medvedov v območju Lovsko upravljavskega območja Zasavje, in sicer na področju Lovskih družin Dole pri Litiji, Podkum, Radeče in Dobovec, torej tudi na področju Trbovelj, vendar na desnem bregu Save. Tu je v zadnjih letih opaziti stalno prisotnost medvedov, ki po Bergerjevih besedah že povzročajo težave. Gre predvsem za dvoletne osebke, ki se na območju zadržujejo nekaj dni v fazi migracije. V sosednjih loviščih, kot je Tabor, pa se zadržijo tudi leto ali več in občasno zaidejo v Zasavje.
»Letos smo dobili dovoljenje za odstrel medveda do 150 kg telesne teže. Naša lovska družina je zgolj ena izmed upravljavk, ki ima dovoljenje v skladu s uredbo o odvzemu rjavega medveda, ki je v našem lovišču prehoden in ni stalno prisoten,« je razložil Trotovšek.
Lovska družina Dobovec ima trenutno 40 članov, od tega 1 članico. Njihovo lovišče, ki meri 3.373 hektarjev, se razprostira od vrha Kuma preko Sitnega Kala po Škratovi do Save, po reki Savi do odcepa za Šklendrovec in po robu do vasi Završje in navzgor do Kuma.
Lovska družina Trbovlje ima okrog 70 članov, povprečna starost članstva je 56 let, kar pomeni, da je aktivnih le 15 do 20 članov. Njihovo lovišče ima dobrih 2.000 hektarjev lovne površine. Lovišče na jugu omejuje reka Sava, nato v smeri zahod – sever: Bevščica, Vasle graben do Kalc, proti planini do ceste v Kotredež in proti severu v smeri Javorja do cerkve na Vrheh, proti vhodu po cesti do Podmeje, mimo domačije Vrhar do Katarine, Žrebljevega hriba in proti jugu preko Prapretnega in deponije pepela do Save.
Trboveljski policisti pa so bili obveščeni o tatvini v trgovini, kjer so prodajalci med tatvino zalotili 36-letnega moškega. Policisti bodo po vseh zbranih obvestilih obvestili pristojno tožilstvo.
Zagorski policisti so včeraj, okrog 8. ure preverili, ali je na Cesti zmage prišlo do kršitve javnega reda in miru v zasebnem prostoru. Na kraju policisti niso zaznali prekrška. Ugotovili so, da je prijavitelja motil ropot med igro sosedovih otrok.
Ob 18.50 so pozvali voznika, ki je nepravilno parkiral in oviral dostop do parkirišča v Kisovcu, naj umakne vozilo.
1. tekma: 10.12.2015; 19.00
Čudežna dežela 85 : 24 Šajspoh Rangers

(21 : 0, 26 : 5, 16 : 9, 22 : 10)
Obe ekipi sta tekmo začeli zelo počasi, vendar se je Čudežna dežela hitro razigrala in že v prvi četrtini dominirala. Dobili so jo z rezultatom 21 : 0. Tudi v nadaljevanju tekme Čudežniki niso popustili, saj so z nekaj ukradenimi žogami in koši iz protinapadov hitro višali svojo prednost. V polčas so odšli s prednostjo 42 točk.
V drugem polčasu so se igralci Šajspoh Rangersov nekoliko prebudili, vendar je bila tekma že odločena, kar je le še zmanjšalo motivacijo. Tekmo so Čudežniki dobili s kar 61 točkami razlike in tako svoj niz neporaženosti zvišali na 6.
Strelci:
Čudežna dežela: Tominšek 16 3×3 (1/4), Perko 15 1×3, Radak 13 1×3, Božjak 11 1×3, Grešak 9 (1/3), Guzej 8 (0/2), Cestnik 7 1×3 (0/1), Šimunič 6
Šajspoh Rangers: Drolec 6, Kotar 6, Pristovnik 4, Dežan 3 1×3, Jelen 2, Glažar 2, Šubej 1 (1/4),
2. tekma: 10.12.2015; 20.00
DTV Partizan Rimske toplice 43 : 44 Tiferji Laško
(13 : 7, 4 : 11, 10 : 10, 16 : 16)
Druga tekma tega tedna je bila tudi daleč najbolj napeta. Igralci Rimskih toplic so si v prvi četrtini uspeli priboriti 6 točk razlike, vendar je ta prednost do polčasa že izginila, saj so Laščani dobili drugo četrtino za 7 točk in tudi ob polčasu vodili z minimalno prednostjo.
Tretja in četrta četrtina sta bili povsem izenačeni, saj sta bila rezultat četrtin 10 : 10 in 16 : 16. Tekma so dobili Tiferji po zelo napeti zadnji minuti tekme, kjer so se večinoma metali prosti meti, tu pa so bili Laščani bolj zbrani, kar jim je prineslo njihovo drugo zmago v sezoni.
Strelci:
DTV Partizan Rimske toplice: Fantinato: 18 4×3 (2/3), Kolšek 8 2×3, Siljan 7 (3/4), Perak 6 (4/8), Božič 2, Vidic 2, Karel 0
Tiferji Laško: Gajšek 12 1×3 (3/5), Zdolšek 7 1×3 (0/1), Remškar 6, Polutnik 5 1×3, Požun 4 (2/2), Mirt 4, Kaluder 3 1×3, Skok 3 1×3 (0/2), Pipan 0, Grešak 0
3. tekma: 10.12.2015; 21.00
ŠD Knapi 30 : 73 Barbari
(14 : 15, 6 : 24, 3 : 19, 7 : 15)
Tekma med Knapi in Barbari se je začela zelo izenačeno. V prvi četrtini se je vodstvo kar nekajkrat izmenjalo, dobili pa so jo Barbari s 15 : 14. V drugi četrtini pa se je tekma takoj pretehtala na stran Barbarov, saj so si priborili ogromno prednost in ob polčasu vodili že z 39 : 20.
Tudi v drugem polčasu Knapi niso uspeli konkurirati igri Barbarov. Ob koncu tretje četrtine so zaostajale že za 25 točk, kar je bilo preveč za zadnjih deset minut. Tekmo so Barbari na koncu dobili za kar 43 točk.
Strelci:
ŠD Knapi: Medvešek 12 1×3 (1/2), Jorgič 8 2×3, Vidas 5 1×3, Hančič 2, Dujakovič 2, Žagar 1 (1/2), Lapornik 0, Arnšek 0, Žagar 0
Barbari: Džombič 13 1×3, Kellner 12 1×3 (1/2), Kumberger 11 1×3 (0/1), Kasumovič 9 1×3 (2/5), Golotič 8 (0/2), Tilinger 8 (0/1), Halzer 7 (1/3), Deželak 5 (1/2)
S tem se tudi končujejo tekme v letu 2015. Sledi novoletna pavza, ki bo trajala do 14. januarja. Takrat nas čakajo še štirje tedni ligaških tekem, sredi februarja pa se že začnejo tekme na izpadanje in s tem tudi borbe za najboljša mesta v ligi! Upamo, da bodo tekme Košarkarske rekreativne lige Zasavje tudi v letu 2016 tako napete in polne borbenosti.
Lestvica po 8. tednu KRLZ – 10.12.2015
Ekipa | Št. tekem | Z | P | % | Točke | Razlika | % |
Čudežna Dežela | 6 | 6 | 0 | 100 | 12 | 104 | 100 |
Barbari | 5 | 5 | 0 | 100 | 10 | 107 | 100 |
KK Veterani Zlatorog Laško | 6 | 3 | 3 | 50 | 9 | 4 | 50 |
Vulkanizerstvo Šketako | 5 | 3 | 2 | 60 | 8 | 13 | 60 |
ETV | 5 | 2 | 3 | 40 | 7 | -4 | 40 |
Tiferji Laško | 5 | 2 | 3 | 40 | 7 | -7 | 40 |
ŠD Knapi | 5 | 2 | 3 | 40 | 7 | -44 | 40 |
Šajspoh Rangers | 6 | 1 | 5 | 17 | 7 | -139 | 17 |
DTV Partizan Rimske Toplice | 5 | 0 | 5 | 0 | 5 | -36 | 0 |
Zagorski župan Matjaž Švagan je danes povabil novinarje in predstavil, kaj vse je bilo v občini narejenega v letošnjem letu.
Posebej je izpostavili velike investicije, to je Rudarski muzej Loke in revitalizacijo mestnega jedra ter zaključek dvoletne investicije izgradnje kanalizacije in kolektorskega sistema.
In kaj bodo prioritete v 2016?
Več pa v kratkem na zon.si …
Izbira v. d. direktorja Regionalne razvojne agencije se zapleta, in kot kaže trem zasavskim občinam do konca leta ne bo uspelo najti primernega kandidata.
Kot smo že pisali, je občina Trbovlje na mesto v. d. direktorice nove Regionalne razvojne agencije predlagala Tino Naglič, a je ta po besedah Matjaža Švagana še pred predstavitvijo v Zagorju odstopila. »Obžalujemo, da je prišlo do takšnega dogodka, saj smo bili kandidatko pripravljeni podpreti,« je zatrdil Švagan, tako da bi lahko agencija že v začetku januarja pričela z delom.
V Trbovljah prenavljajo fasade kot po tekočem traku, kar je pohvalno. A nekatere se barvno prav ‘tepejo’ s svojo bližnjo okolico. Je za fasado primeren kar vsak barvni odtenek?

Pred kratkim sprejeti občinski prostorski načrt (OPN) določa tudi merila za oblikovanje objektov. Na fasadah je dovoljena uporaba bele barve in svetlih barv v spektru različnih zemeljskih tonov. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 odstotkov fasadne površine, pravijo na občini Trbovlje.
»Prepovedana je uporaba barv, ki so izrazito moteče in neavtohtone, na primer citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo ali temno modra oziroma turkizna in podobne. Barve fasad, fasadnega podstavka, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene,« so našteli na občini Trbovlje.
Tudi poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Fasada večstanovanjskega objekta mora biti barvno usklajena na celotnem objektu ne glede na lastništvo.
Če je pri enostanovanjskih hišah jasno, kdo se je odločil za izbrano barvo fasade, je postopek pri večstanovanjskih hišah nekoliko daljši. »Z nadzornim odborom lastnikov se pogovorimo oziroma skupaj določimo nianso, nato nam dobavitelj fasadnega sistema običajno izdela 3 barvne študije, lastniki, ponekod pa nadzorni odbor izberejo barvo in vzorec zaključnega sloja fasadnega ovoja,« pojasnjuje Branko Arnšek, tehnični vodja v podjetju Spekter.

»Naš operativni upravnik sodeluje pri izboru in odločitve so v večini primerov sprejete z veliko večino lastnikov. Trdim lahko, da vse barve fasadnih ovojev ustrezajo tudi ‘novim’ pogojem,« pravi Arnšek. In kaj meni o pisanih fasadah po Trbovljah? »Na prste ene roke lahko preštejemo število enostanovanjskih hiš, ki so res ‘neustrezne’ barve,« meni Arnšek.
Morda so bolj kot fasade živahnih barv moteče stare, propadajoče fasade, ali še huje: fasade, narejene le do polovice stavbe. Žalosten primer takšnega urejanja je tudi stavba trboveljske otroške bolnišnice, na kateri so fasado uredili le na prizidku; s starega dela stavbe, pa se še vedno lušči desetletja stara barva.

Občinski prostorski načrt ne vsebuje kazenskih določb, tako da je nadzor nad neupoštevanjem določb otežen. Občinski inšpektor nima pooblastil za ukrepanje, če se investitorji odločajo za barvo fasade, ki ni dovoljena v OPN. »Končna odločitev je še vedno odvisna od osveščenosti investitorjev,« so pojasnili na občini.
Trboveljska občina je podelila enoletne štipendije dvanajstim dodiplomskim študentom. Na sprejemu so pri trboveljski županji Jasni Gabrič so včeraj slavnostno podpisali pogodbe o štipendiranju, ki jih občina podeljuje od leta 2002.
Bodoče štipendistke in štipendisti obiskujejo fakultete na treh slovenskih univerzah, in sicer programe: rehabilitacijska pedagogika, zdravstvena nega, razredni pouk, kemija, krajinska arhitektura, zootehnika, uprava, varstvoslovje, mendežment,… Ena izmed dvanajstih razpisanih štipendij je bila dodeljena osebi s posebnimi potrebami.