16. 12. 2015

Agencija bo pred prvimi kadrovskimi razpisi potrebovala v.d. direktorja in kot kaže se obeta tipično zasavsko preigravanje.

Imena, ki so se na začetku omenjala so hitro splavala po vodi. Vinko Žagar, hrastniški podžupan in dober poznavalec evropskih razpisov ter Mihael Gornik, nekdanji RCR-ovec, danes pa zaposlen v Dewesoftu menda interesa in želje za vstop v agencijo nimata.

Pa so se hitro začela pojavljati nova imena. Ne le vsi trije župani, tudi svetniške skupine aktivno iščejo 'svežo kri'.

Špitalar bi se izognil špekulacijam

Iz več strani so letela namigovanja na trboveljskega podžupana Tadeja Špitalarja kot najbolj verjetnega kandidata. SMC naj bi vztrajal, kljub temu, da se Špitalar ni sam vključil v debato o prevzemu te funkcije in kot je dejal za ZON.si, po vseh špekulacijah, ki se že sedaj dogajajo, sploh ne razmišlja, da bi iz podžupanskega mesta presedlal v zasavsko razvojno agencijo.

Trboveljčanka, ki to ni?

Občinski veljaki so v zadnjih dneh spremljali predstavitev kandidatke, ki jo je predlagala trboveljska županja Jasna Gabrič. Gabričeva je prepričana, da gre za kompetentno kandidatko, ki bi bila izjemno primerna za kvalitetno vodenje agencije v njenih začetkih. Imena nam ni izdala, je pa zatrdila, da gre za Trboveljčanko, iz Sallauminesa. Po naših podatkih gre za Tino Naglič, ki je solastnica dveh podjetij, eden s sedežem v Mariboru in drugi s sedežem v Teharju, kjer, sodeč po Ajpesu tudi živi. Na isto ime je bilo še do leta 2012 odprt s.p., s sedežem v Celju. Toliko o Trboveljčanki. 

In kdo je Tina Naglič?

O Tini smo preverjali po Trbovljah, a izvedeli bore malo. Menda naj bi šlo za bolj kot ne nekdanjo Trboveljčanko, ki pa je že več kot desetletje ni v Zasavju. Telefonska številka zapisana pod njeno podjetje "ne obstaja", nikjer ni najti kakšnih drugih kontaktnih podatkov. Terra Minerali, podjetje, ki ga najdemo tudi na družabnem omrežju Facebook, a ko nadaljujemo pot s klikom na spletno stran, tudi ta ne obstaja. 

Več o skrivnostnih dogovorih, za katere so vsi trije zasavski šerifi obljubljali, da jih ne bo, bomo spremljali še naprej. 

V Zasavju razpisov za nove zaposlitve ni ravno na pretek, ponekod pa primernih kadrov kronično primanjkuje. Takšen primer je Zdravstveni dom Trbovlje, kjer z razpisi iščejo kar sedem novih sodelavcev.

»Razpisali smo prosta delovna mesta za profile in v deležih, kot nam je priznano na podlagi Splošnega dogovora z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za pogodbeno leto 2015, ki je javno objavljen,« je na vprašanje, ali imajo kadrovsko stisko, pojasnila Urška Čebela iz Zdravstvenega doma Trbovlje.

Iščejo specialiste

V Zdravstvenem domu Trbovlje potrebujejo fizioterapevta, ortodonta, zdravnika po opravljenem sekundariatu, dermatologa, specialista družinske medicine, specialista otorinolaringologije in pediatra, prijave za pet delovnih mest sprejemajo do 29. decembra. Zanimalo nas je, kakšen je odziv na objavljene razpise. »Razpisni postopki so še v teku,« zato nam Čebela o številu prijavljenih ni mogla povedati.

Prav tako pa v Zdravstvenem domu Trbovlje ne razpolagajo s podatki glede primanjkovanja podobnih kadrov po Sloveniji. Na vprašanje, ali se zdravniki ne želijo zaposlovati v Zasavju, nismo dobili odgovora. Dejstvo pa je, da za več razpisanih mest iščejo zdravnike specialiste le za 12, 16 ali 20 ur na teden, kar pomeni, da jih lahko zaposlijo le s sodelovanjem z drugimi zdravstvenimi zavodi.

Dolgoročna kadrovska politika

So pa bili zato v zadnjem letnem poročilu v Zdravstvenem domu Trbovlje optimistični, ker so uspeli odpraviti večino kadrovskih potreb. »Že nekaj let vodimo dolgoročno kadrovsko politiko, in sicer s podeljevanjem štipendij in financiranjem dodatnega izobraževanja zaposlenih,« so zapisali ter se pohvalili, da so »delodajalec, ki je sposoben dolgoročno zagotavljati stabilna delovna mesta vsem svojim zaposlenim.«

Kdo skrbi za paciente dr. Amire Hajdarević?

“Splošna ambulanta št.1 trenutno ordinira s pomočjo naših zdravnikov specialistov družinske medicine in zunanjih pogodbenih izvajalcev, delo v 24-urni službi nujne medicinske pomoči pa poteka nemoteno,” nam je odgovorila Čebela.

Foto: ZD Trbovlje, ZON.si

Zavod za zaposlovanje v četrtek odpira prvo javno povabilo za javna dela 2016, drugo bo objavljeno januarja. Za izvajanje javnih del je v letu 2016 na voljo 21,5 milijona evrov, vključenih bo okoli 3.800 dolgotrajno brezposelnih.

Priložnost za manj izobražene

Za programe javnih del s področja socialnega varstva bo na voljo 10,5 milijona evrov, za programe za brezposelne s I. do IV. raven strokovne izobrazbe 10,4 milijona evrov in za programe spodbujanja razvoja socialnega podjetništva 0,7 milijona evrov.

Prvo javno povabilo za sofinanciranje stroškov zaposlitve dolgotrajno brezposelnih bo odprto do porabe sredstev, najdlje do 7. oktobra 2016. V novem katalogu javnih del bo po novem vključena tudi pomoč pri izvajanju programov za ohranitev zdravja in drugih rehabilitacijskih programov ter družabništvo in spremljanje, ki ga lahko izvajajo tudi zdravstvene organizacije in ustanove. 

Lovski družini Trbovlje in Dobovec bosta s sprejetjem odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo dobili vrnjen del koncesnine, ki jo vplačata v državni proračun. Gre za majhna sredstva, okoli 400 evrov za obe družini, a so lovci kljub vsemu zadovoljni.

»Polovica koncesnine gre državi, polovica pa se sorazmerno razdeli občinam, v katerih leži lovišče. Za nas znaša okrog 150 evrov, kar se ne sliši veliko, vendar predstavlja okoli 1,5 odstotka prihodkov v našem proračunu. V praksi to pomeni en nočni obisk koruzne njive malo večje skupine divjih prašičev,« pravi Urban Berger iz Lovske družine Trbovlje.

Glavno premoženje Lovske družine Trbovlje je sicer Lovski dom, na katerega odpade tudi največji del stroškov, upravljajo tudi z objektom bivše ventilatorske postaje R4 in pripadajočo parcelo ter zajčjo in fazanjo oboro na področju rudniških površin.

Denarne kazni za neodstrel

Osnovna naloga lovcev je skrb za divjad. Po besedah Tomaža Trotovška iz Lovske družine Dobovec v lovišču opravijo okrog 2.000 neplačanih delovnih ur. Sam odstrel divjadi pa predstavlja manjši del lovstva. Načrt odstrela določi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pripravi in uskladi ga Zavod za gozdove. Določene so visoke denarne kazni za neizveden načrt odstrela, in sicer 4.200 evrov za lovsko družino in 200 evrov za odgovorno osebo.

Načrtovani odstrel v lovski družini Dobovec je 50 srnjakov, 27 jelenov, 12 muflonov, 5 gamsov, 12 divjih prašičev, 15 lisic, 3 jazbeci, 2 kuni zlatici in belici, 5 rac mlakaric. Za Lovsko družino Trbovlje znaša 80 kosov velike divjadi (srna, muflon, divji prašič) in 60 kosov male divjadi (lisica, kuna, jazbec, vrana, šoja, zajec, fazan, raca).

»S poseljevanjem posegamo v življenjski prostor divjadi. Nekatera divjad, na primer srna, kuna, lisica in vrana so se prilagodile razmeram in povzročajo težave v naseljih, kjer pa lovci nimamo pristojnosti. Največ škode povzročijo divji prašiči in vrane,« pravi Berger.

Medvedi zaidejo tudi v Zasavje

Z odločbo je določen izredni odstrel treh medvedov v območju Lovsko upravljavskega območja Zasavje, in sicer na področju Lovskih družin Dole pri Litiji, Podkum, Radeče in Dobovec, torej tudi na področju Trbovelj, vendar na desnem bregu Save. Tu je v zadnjih letih opaziti stalno prisotnost medvedov, ki po Bergerjevih besedah že povzročajo težave. Gre predvsem za dvoletne osebke, ki se na območju zadržujejo nekaj dni v fazi migracije. V sosednjih loviščih, kot je Tabor, pa se zadržijo tudi leto ali več in občasno zaidejo v Zasavje.

»Letos smo dobili dovoljenje za odstrel medveda do 150 kg telesne teže. Naša lovska družina je zgolj ena izmed upravljavk, ki ima dovoljenje v skladu s uredbo o odvzemu rjavega medveda, ki je v našem lovišču prehoden in ni stalno prisoten,« je razložil Trotovšek.

Lovska družina Dobovec ima trenutno 40 članov, od tega 1 članico. Njihovo lovišče, ki meri 3.373 hektarjev, se razprostira od vrha Kuma preko Sitnega Kala po Škratovi do Save, po reki Savi do odcepa za Šklendrovec in po robu do vasi Završje in navzgor do Kuma.

Lovska družina Trbovlje ima okrog 70 članov, povprečna starost članstva je 56 let, kar pomeni, da je aktivnih le 15 do 20 članov. Njihovo lovišče ima dobrih 2.000 hektarjev lovne površine. Lovišče na jugu omejuje reka Sava, nato v smeri zahod – sever: Bevščica, Vasle graben do Kalc, proti planini do ceste v Kotredež in proti severu v smeri Javorja do cerkve na Vrheh, proti vhodu po cesti do Podmeje, mimo domačije Vrhar do Katarine, Žrebljevega hriba in proti jugu preko Prapretnega in deponije pepela do Save.

Zagorski župan Matjaž Švagan je danes povabil novinarje in predstavil, kaj vse je bilo v občini narejenega v letošnjem letu.

Posebej je izpostavili velike investicije, to je Rudarski muzej Loke in revitalizacijo mestnega jedra ter zaključek dvoletne investicije izgradnje kanalizacije in kolektorskega sistema.

In kaj bodo prioritete v 2016?

Več pa v kratkem na zon.si …

Trboveljska občina je podelila enoletne štipendije dvanajstim dodiplomskim študentom. Na sprejemu so pri trboveljski županji Jasni Gabrič so včeraj slavnostno podpisali pogodbe o štipendiranju, ki jih občina podeljuje od leta 2002.

Bodoče štipendistke in štipendisti obiskujejo fakultete na treh slovenskih univerzah, in sicer programe: rehabilitacijska pedagogika, zdravstvena nega, razredni pouk, kemija, krajinska arhitektura, zootehnika, uprava, varstvoslovje, mendežment,… Ena izmed dvanajstih razpisanih štipendij je bila dodeljena osebi s posebnimi potrebami.