Sreda, 11. november 2015, ob 17.00
V enoti Dom svobode bo v Tončkovem kotičku potekala pravljična urica. Brali bodo zgodbico Zamenjam bratca.
Pred uvedbo vinjet leta 2008 je Izlake prečkalo okoli 800 vozil dnevno, danes se mimo pelje kar 6.500 vozil dnevno.
Prometna preobremenitev zaradi navezave na avtocesto na Trojanah je postala okoljski problem
Promet prispeva velik delež k onesnaženosti zraka, zato so na zagorski občini odločili letošnji dogodek »Dan trajnostne energetike v Zagorju« posvetiti prometu.
»Prvi korak je izdelava celostne prometne strategije, to je krovnega dokumenta občine za petletno obdobje. Vsebovala bo akcijski načrt ukrepov in terminski plan,« je razložil Boris Grošelj iz oddelka za gospodarske javne službe na občini Zagorje. V enoletno izdelavo dokumenta, ki naj bi bil nared leta 2017, bo vključena tudi javnost.
Cestna infrastruktura v Zagorju ni bila prilagojena za tako veliko prometno obremenitev, poleg tega velik problem v občini predstavljajo tudi prašni delci PM10 v zraku zaradi prometa in individualnih kurišč. »Čim več dnevnih migrantov želimo preusmeriti na javni prevoz, zato smo v občini že uredili P+R parkirišče na železniški postaji, urejamo kolesarske steze in varne površine za pešce,« je naštel Grošelj.
Stroški mobilnosti niso majhni
»Najslabše je tiščati glavo v pesek in se delati, da težav ni,« meni Jure Vetršek iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Stroški mobilnosti, ki jih jemljemo kot samoumevne, niso majhni. »Naši povprečni mesečni stroški znašajo okoli 350 evrov za avto in vlak ter okoli 100 evrov mesečno za električno energijo in ogrevanje,« pravi Vetršek.
Mestno letališče sredi Zagorja
Trendi vodijo v multimodalno mobilnost, ki pomeni kombiniranje več načinov prevoza in več prevoznih sredstev. V Zasavju je ena od velikih priložnosti tudi mestno letališče Ruardi, pravi Sašo Knez iz podjetja Aereform, kjer so prepričani, da se splača vlagati v letališče sredi Zagorja.
Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropi, zaradi onesnaženosti zraka namreč umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah. Po podatkih OECD bo onesnaženost zraka v mestih do leta 2050 postala glavni okoljski vzrok umrljivosti po vsem svetu, pred onesnaženo vodo in pomanjkanjem sanitarnih storitev. Iz izpuha vozil največ delcev PM10 in predhodnikov sekundarnih delcev prispevajo vozila na dizelski pogon.
Plezalci, navdušenci, adrenalinci …zanimanje za plezanje na zasavskega velikana je vsak dan večje.
Matjaž Macerl iz Termoelektrarne, ki zadevo koordinira, vsak dan prejme številne klice in elektronska sporočila interesentov, ki bi prišli plezat na trboveljski dimnik.
Okoli dvajset se jih je povzpelo v prejšnjem tednu, če bo še vedno tako lepo jesensko vreme, lahko na dan pričakujemo okoli deset navdušencev.
Povše: »To počnemo za dušo in to privoščim tudi drugim. To je edinstvena priložnost.«
Mline, ki so pripeljali do prave akcije, je zagnal Branko Povše. Že dolgo je razmišljal o vzponu, nekega dne pa se je enostavno odpeljal pred trboveljsko elektrarno in kot nalašč naletel na likvidacijskega upravitelja Luko Podjeda, ki je bil za njegovo željo zelo odprt, pojasnjuje Povše. »Potem smo naredili kar akcijo preko družabnega omrežja in interes je bil takojšen. Vzpon res ni primeren kar za vsakega turista, vedno se gre v paru. Kličejo tudi iz tujine, zanimanja je neverjetno veliko.«
Prenesel naj bi celo potres 10 stopnje po Mercalliju
Vidno navdušen nad akcijo, ki se dogaja okoli veličastnega dimnika, Macerl na kratko opiše zanimivosti velikana. »Notranji premer je 5 metrov in ves čas isti, zunanji pa 27,5 spodaj in 7,5 metrov na vrhu.« Dimnik so gradili pred štirimi desetletji zelo hitro, kar 2 do 3 metre na dan. »Preživel« naj bi tudi potres po 10 stopnji Mercallijeve lestvice. Velikost plašča, ki bo v kratkem potreben revizije in najverjetneje vsaj osnovne obnove, šteje 17.000 kvadratnih metrov.
Dobrodošli so vsi, ki se čutijo psihofizično sposobne in imajo primerno opremo, interesenti pa se lahko obrnejo na Matjaža Macerla na elektronski naslov: matjaz.macerl@tet.si.
Na edini slovenski šoli z lastnim štipendijskim skladom, to je na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, so pred dnevi podelili štipendije trem dijakom.
Letošnji štipendisti so Nejc Ačkun, Rok Likar in Jernej Lisec, iz programov elektrotehnik, tehnik računalništva in strojni tehnik. Izbrani so bili na podlagi učnega uspeha, dosežka na tekmovanjih za šolo in glede na premoženjsko stanje.
»Potreba po kadrih vseh naših izobraževalnih programov je velika, zato po prenehanju izvajanja tehniške gimnazije štipendije podeljujemo dijakom drugih programov, ki jih imamo na šoli,« je razložila ravnateljica STPŠ Trbovlje Marjetka Bizjak. Štipendijski sklad so na STPŠ ustanovili pred šestnajstimi leti, in sicer za dijake takratnega programa tehniška gimnazija – za spodbujanje tehniškega izobraževanja in za spodbudo za vpis v ta program.
Letošnjega tekmovanja za pokal Kranjska čebela 2015, v organizaciji Športnega društva Pingvin, so se udeležili plavalci trboveljskega plavalnega kluba Daša Krajnc, Tiatara Zupančič, Nika Todorovič, Kaja Imperl, Nina Kos, Nejc Kos ter brata Žiga in Tilen Šitler.
Pomerili so se s številčno domačo in tujo konkurenco, saj se je v kranjskem bazenu zbralo kar 350 plavalcev iz 22 domačih in sedmih klubov iz tujine. Tekmovalci vseh starostnih kategorij so se pomerili na 25 metrski razdalji, sicer 50 metrskega pokritega olimpijskega bazena.
Plavalci trboveljskega plavalnega kluba so potrdili svojo dobro pripravljenost in navkljub komaj enomesečnem treniranju v bazenu, upravičili udeležbo na mitingu.
Med moško konkurenco je Tilen Šintler nastopal na 50 m prosto, 50 in 100 m prsno ter 100 m mešano. V obeh prsnih disciplinah je posegel po srebrnem odličju, na 100 m mešano pa je osvojil zlato. Žiga Šintler je nastopil na 400 m prosto in mešano, ter se vsakič uvrstil na drugo mesto. V prsnem, na 100 in 200 m, pa se je povzpel na najvišjo stopničko. Nejc Kos se je udeležil tekmovanja na 400 m prosto in 400 m mešano, 200 m hrbtno in 50 m prosto. Svoje nastope je upravičil s srebrom na 400 m prosto in dvakrat zlatom v disciplini 200 m hrbtno in 400 m mešano.
Tudi dekleta so svoje nastope okronale s precej odličji. Daša Kranjc je v disciplini 100 m delfin osvojila 4. mesto, na 100 in 200 m prsno pa odlično tretje mesto, srebro si je priborila v daljši panogi, na 400 m prosto. Tiatara Zupančič je nastopila na 400 m mešano in 400 m prosto, vsakič je osvojila drugo mesto, v delfinovi tehniki na 200 m pa si je izborila prvo mesto. Kaja Imperl je svoj debitantski nastop v članski konkurenci zaključila s tremi odličnimi uvrstitvami; s sicer nehvaležnim 4. mestom na 100 m hrbtno, 3. mestom na 100 m delfin in odličnim 1. mestom na 100 m mešano. Svoje nastope sta brez medalj, a z lepimi rezultati zaključili tudi Nina Kos in Nika Todorovič.
S tem so izkušenejši plavalci uspešno zaplavali v zimsko sezono 2015/16, že naslednji vikend pa se jim bodo v Celju pridružili tudi mlajši tekmovalci trboveljskega plavalnega kluba.
Peter Zupančič, trener
Kdo, kaj in zakaj …. Na delno zaporo ceste nas je opozorila bralka. O delih na cesti, presenetljivo, ne vedo nič niti na občini.
»Občina na odseku ceste od bivše gostilne Janez proti komunali ne dela nič. Ne vem, kakšna dela se izvajajo tam. Morda dela izvaja Telekom Slovenije,« pravi Tomaž Sihur iz oddelka za prostor, okolje in gospodarske službe na občini Hrastnik.
Širijo kabelsko kanalizacijo
Na regionalni cesti, za katero skrbi država, se vendarle nekaj dogaja in po poizvedovanjih smo se le dokopali do informacij. »Širimo kabelsko kanalizacijo za smer Čeče,« je pojasnil Aleš Lukman iz podjetja GVO, ki gradi in vzdržuje telekomunikacijsko omrežje za Telekom Slovenije. Dela na Cesti 3. julija bodo trajala najkasneje do sobote, 14. novembra. Lukman je še omenil, da so za postavitev zapore odgovorni v Cestno gospodarskem podjetju (CGP), ki je občane o delih menda obvestilo tudi po radiu.
Zasavski policisti so imeli včeraj nekoliko bolj miren dan. Trboveljski policisti so obravnavali kaznivo dejanje tatvine.
Neznani storilec je v času med 1. in 8. novembrom vlomil v klet stanovanjskega bloka v Trbovljah. Iz kleti je odnesel otroško kolo Schwinn Gremlin modre barve.
Kako izgleda Zasavje iz najvišje zgradbe v Evropi boste videli v posnetku, ki ga je na youtube pripel Bojan Pintar.