21. 10. 2015

Prebivalci Hrastnika v dvomih – so v nevarnosti, kadar zavohajo klor? Kakšno nevarnost predstavlja klor? Da ne bi iz muhe kar naredili slona, smo se po odgovore odpravili k direktorju hrastniške kemične tovarne.

Pogost vonj po kloru

Pogosto, pravijo prebivalci Hrastnika, vonjajo neprijeten vonj po kloru. Izpust, ki se je zgodil pred kratkim v kemični ne skrivajo (Kaj se je dogajalo, si preberite TUKAJ). Spustilo je tesnilo in manjša količina klora se je vezala na meglo ter krenila proti Hrastniku, obrazloži stanje direktor Branko Majes. Obrata niso ustavili saj v hali ni bilo preseženih 20 ppm klora, kolikor je merilo za ustavitev. Napako so odkrili in jo po nekaj minutah odpravili. »Da pa je smrdelo, verjamem« je odkrit Majes, ki zatrjuje, da ni šlo za izpust nevarne količine klora. »Je pa dejstvo, da je človeški nos boljši instrument kot kakršen koli inštrument«, saj nos zazna tako majhne količine, kot jih tudi naprave za merjenje klora v zraku, po njegovem, ne.

Med 21 slovenskih obratov večjega tveganja za okolje uvrščajo tudi TKI Hrastnik, zaradi proizvodnje in skladiščenja večjih količin klora. V Zasavju poleg kemične med obrate z večjim tveganjem spada tudi trboveljski IBT PIN in njihovo skladišče.

Majes o neodvisni merilni postaji ne ve nič

Majes je prepričan, da ljudje velikokrat zaznajo klor tudi, ko ga ni. Da bi neodvisni merilnik v bližini tovarne rešil dileme, direktor dvomi, poleg tega za postavitev postaje v spodnjem Hrastniku, razen po govoricah, še ni slišal: »To ni bilo nikoli rečeno, da naj bi se postavil neodvisni merilnik klora.« Poleg tega pa se količina klora, ki bi lahko prišla iz proizvodnega obrata, v zraku razredči in merilniki tako ali tako ne bi pokazali nič, je prepričan Majes. Kot največjo nevarnost glede klora pa izpostavil terorizem, saj klor, ki izsušuje sluznico, uporabljajo tudi kot kemično orožje.

Bolj znana pobuda za merilno postajo je županu Miranu Jeriču, ki podpira postavitev le te, kar je zagotovil že pred časom, potrdil pa še na zadnjem občinskem svetu. Župan pravi, da je na potezi Agencija RS za okolje (Arso), pa ne le glede financiranja, temveč tudi, da za prejete podatke potem skrbi. Obljubil je, da bodo z njimi stopili v kontakt, sicer pa naj bi bilo po njegovih besedah stališče Arsa,  »merilna postaja naj bi bila locirana tam, kjer biva največ ranljivih skupin.«

Človeški nos najboljši instrument

Naš nos zazna vonj po kloru v zraku že pri 0,3 ppm nam ponudi primerjavo hrastniški direktor, šele pri 1 ppm pa to zaznajo naprave. Smrtna doza klora v zraku je 50 ppm, lahko tudi pri 20 ppm, če ostaneš dlje časa na istem mestu. Vendar pa je vonj klora, kot pojasnjuje Majes, tako izrazit, da ljudje avtomatsko bežijo.

Kako je s postavitvijo neodvisne merilne postaje, bomo seveda preverili še na Arsu in objavili na našem portalu.

Do leta 2019 so si Zagorjani priborili naziv Mladim prijazna občina. Certifikat podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije.

Šele na začetku poti

»Za občino Zagorje certifikat ne pomeni konec neke poti, ampak pravzaprav šele njen pravi začetek,« je zagotovil direktor občinske uprave, Rudi Medved. »Tega priznanja ne jemljemo zgolj v smislu, kako poskrbeti, da bodo mladi imeli čim več možnosti zabave, izobraževanja in poklicnih priložnosti, saj znajo mladi skupaj z lokalno skupnostjo za to poskrbeti tudi brez certifikata,« pravi Medved.

V Zagorju so se z vsemi zainteresiranimi skupinami mladih dogovorili, da bo certifikat temelj za prihodnje skupno kreiranje mladinske politike v občini v najširšem pomenu. "Na tem temelji mladinska politika v naši občini, zato smo v pripravah na prijavo za pridobitev certifikata ustanovili svet za mladinska vprašanja, ki je županovo posvetovalno telo, na nek način slaba vest, ki opozarja, predlaga, sproža pobude, izvaja akcije," je pojasnil Medved.

Mlade se v Zagorju sliši

»Z navdušenjem pozdravljamo pridobitev certifikata. To nam daje motivacijo za nadaljnje delo, hkrati pa je dokaz, da lokalni odločevalci mlade v občini poslušajo in jih tudi slišijo,« pravi Tjaša Polc iz Mladinskega centra Zagorje ob Savi.

V tem letu so si certifikat prislužile tri od osmih prijavljenih občin, poleg Zagorja, še Gornja Radgona in Škofja Loka. Od leta 2012, ko je bil certifikat prvič podeljen, je ta naziv prejelo 24 občin, lani ga je prejela tudi občina Trbovlje.

Certifikat Mladim prijazna obcina, edinstveno tovrstno certificiranje v Evropi, prejmejo lokalne skupnosti v Sloveniji, ki z izvajanjem ukrepov za reševanje problematike mladih na lokalni ravni na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja, participacije, mladinskega organiziranja in mobilnosti ustvarjajo prijaznejše okolje za življenje in razvoj mladih.

Od ideje, da bi se zagorski športni zavod priključil Kulturnemu centru Delavski dom Zagorje, se bo zgodilo ravno nasprotno.

V lanskem letu se je na državnem nivoju veliko govorilo, da naj bi se javni zavodi združevali, zato so Zagorjani 'pripravljali teren', da bi Zavod za šport pripojili delavskemu domu. To seveda terja določen čas, da se speljejo postopki, v tem času pa se je situacija obrnila.

Zgodilo se je ravno obratno

Po dobrem premisleku in dejstvu, pojasnjuje direktor občinske uprave Rudi Medved, »da smo vmes dobili nazaj Evropark, in da imamo v občini še velike načrte za športno rekreativne površine, se nam vendarle ni zdelo smotrno, da se zavod priključi«. Tako so prišli do zaključka, da bo Zavod za šport ostal samostojen, vodila pa ga bo kompetentna oseba.

Zaenkrat je kot vršilka dolžnosti na čelu Zavoda za šport vskočila Karmen Cestnik, direktorica KCDD, saj za razpis ni bilo dovolj časa, razlaga Medved. Uradno naj bi z iskanjem novega direktorja pričeli v nekaj mesecih, vodenje pa naj bi prevzela oseba z znanjem in kompetencami, pravijo Zagorjani.