Prebivalci Hrastnika v dvomih – so v nevarnosti, kadar zavohajo klor? Kakšno nevarnost predstavlja klor? Da ne bi iz muhe kar naredili slona, smo se po odgovore odpravili k direktorju hrastniške kemične tovarne.
Pogost vonj po kloru
Pogosto, pravijo prebivalci Hrastnika, vonjajo neprijeten vonj po kloru. Izpust, ki se je zgodil pred kratkim v kemični ne skrivajo (Kaj se je dogajalo, si preberite TUKAJ). Spustilo je tesnilo in manjša količina klora se je vezala na meglo ter krenila proti Hrastniku, obrazloži stanje direktor Branko Majes. Obrata niso ustavili saj v hali ni bilo preseženih 20 ppm klora, kolikor je merilo za ustavitev. Napako so odkrili in jo po nekaj minutah odpravili. »Da pa je smrdelo, verjamem« je odkrit Majes, ki zatrjuje, da ni šlo za izpust nevarne količine klora. »Je pa dejstvo, da je človeški nos boljši instrument kot kakršen koli inštrument«, saj nos zazna tako majhne količine, kot jih tudi naprave za merjenje klora v zraku, po njegovem, ne.
Med 21 slovenskih obratov večjega tveganja za okolje uvrščajo tudi TKI Hrastnik, zaradi proizvodnje in skladiščenja večjih količin klora. V Zasavju poleg kemične med obrate z večjim tveganjem spada tudi trboveljski IBT PIN in njihovo skladišče.
Majes o neodvisni merilni postaji ne ve nič
Majes je prepričan, da ljudje velikokrat zaznajo klor tudi, ko ga ni. Da bi neodvisni merilnik v bližini tovarne rešil dileme, direktor dvomi, poleg tega za postavitev postaje v spodnjem Hrastniku, razen po govoricah, še ni slišal: »To ni bilo nikoli rečeno, da naj bi se postavil neodvisni merilnik klora.« Poleg tega pa se količina klora, ki bi lahko prišla iz proizvodnega obrata, v zraku razredči in merilniki tako ali tako ne bi pokazali nič, je prepričan Majes. Kot največjo nevarnost glede klora pa izpostavil terorizem, saj klor, ki izsušuje sluznico, uporabljajo tudi kot kemično orožje.
Bolj znana pobuda za merilno postajo je županu Miranu Jeriču, ki podpira postavitev le te, kar je zagotovil že pred časom, potrdil pa še na zadnjem občinskem svetu. Župan pravi, da je na potezi Agencija RS za okolje (Arso), pa ne le glede financiranja, temveč tudi, da za prejete podatke potem skrbi. Obljubil je, da bodo z njimi stopili v kontakt, sicer pa naj bi bilo po njegovih besedah stališče Arsa, »merilna postaja naj bi bila locirana tam, kjer biva največ ranljivih skupin.«
Človeški nos najboljši instrument
Naš nos zazna vonj po kloru v zraku že pri 0,3 ppm nam ponudi primerjavo hrastniški direktor, šele pri 1 ppm pa to zaznajo naprave. Smrtna doza klora v zraku je 50 ppm, lahko tudi pri 20 ppm, če ostaneš dlje časa na istem mestu. Vendar pa je vonj klora, kot pojasnjuje Majes, tako izrazit, da ljudje avtomatsko bežijo.
Kako je s postavitvijo neodvisne merilne postaje, bomo seveda preverili še na Arsu in objavili na našem portalu.
