2014

Na prizorišča v Delavskem domu Trbovlje prihaja serija pogovornih večerov Siterjev kavč.

Večeri bodo postregli s pogovori o različnih aktualnih temah iz sveta družbe, politike, kulture in umetnosti ter športa in zabave. Letošnja sezona, torej čas do poletja, bo obiskovalcem ponudila pogovore o cepljenju ter srečanje z državnikom, astrologi, filmarji, misico, ženskimi aktivistkami, komiki ter pornografskimi igralci.

Snovalec in idejni vodja projekta je radijec in glasbenik Primož P Ram Siter, ki poudarja, da 'bomo širili obzorja, vrtali, kamor navadno ne gremo ter razumljivo, v ljudskem jeziku podirali tabuje, odpirali karte in se seveda zabavali!' Dodaja, da večeri ne bodo suhoparno govoričenje in da bodo vedno na prvem mestu ljudje – gostje in obiskovalci.

Prvi v seriji pogovornih večerov pa na odru Slavčkove dvorane že ta četrtek, 4. decembra ob 19.uri postavi vprašanje, ali naj bo cepljenje otrok obvezno za vse ali je odločitev vredno prepustiti staršem?

Gosta večera, vodilni slovenski imeni v javni debati o obveznem cepljenju, doc. dr. Marko Vudrag, pristojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje in odločen zagovornik obveznega cepljenja ter Primož Verbič, predsednik Društva SVOOD in prvo ime civilne iniciative v podporo svobodi odločanja bosta v vodenem pogovoru osvetlila argumente proti in v prid obveznem cepljenju.

'Uspelo nam je povabiti resnično zveneči imeni, vodilna zagovornika vsak svojega pola, zato zasavskim staršem, zdravnikom, aktivistom in firbcem toplo priporočamo obisk ter zagotavljamo, da bo diskusija vroča in bogata!' pravijo organizatorji in obljubljajo, da bodo mikrofon predali tudi občinstvu. Vstop je prost.   

Kdo je Primož Siter? Preberite si več o njem v našem intervjuju!

Usklajevanja za sestanek so se zavlekla, a kot obljubljajo v kabinetu predsednika vlade, Cerar prihaja v Zasavje prihodnji teden.

Danes smo uspeli izvedeti, da je zaradi usklajevanja vseh deležnikov datum srečanja premierja z Zasavci sedaj določen za ponedeljek, 8. 12. 2014 ob 15. uri v prostorih občine Trbovlje. Na vprašanje, koga vse bodo povabili, pa odgovor še čakamo.

Orientalske plesalke iz Trbovelj, Al Saiph, so minulo soboto pripravile orientalski večer ob svoji deseti obletnici. V gledališki dvorani trboveljskega delavskega doma so se jim pridružile še plesalke iz Litije, Iga, Vrhnike, ob njih pa še dve  profesionalni plesalki, Ana Perčič in Mateja Mikulan, ki se redno izobražujeta v Egiptu in tudi drugje v tujini.

Letos 10 let trboveljskih orientalk

Pred desetimi leti so se v plesni šoli na tečaju orientalskega plesa prvič srečale štiri članice sedanje skupine Al Saif, in sicer  Monika Razboršek,  Mojca Vučilovski, Marjana Kanižar in Joži Gulič.  Že po nekaj tednih skupnih vaj so se ujele, saj so spoznale, da so jim ples, glasba in druženje v veliko veselje.  Tako so lažje in z navdušenjem vztrajale,  nadaljevale  in se izpopolnjevale v plesu. V desetih letih  je nekaj članic odšlo, prišli pa sta Nataša Žagar in Jana Lazar.

Prvi javni nastop orientalske plesalke na zahodu leta 1893 v Chicagu

Orientalski ples v vseh inačicah je sicer zelo star, vendar ga zahodni svet razen po pripovedovanjih redkih popotnikov ni poznal. Dokumentirano je, da je bil prvi javni nastop orientalske plesalke  leta 1893 na svetovni razstavi v Chicagu. Po prvih 'dušebrižniških' in moralističnih sprenevedanjih se je začel hitro širiti in postal stalnica varietejskih in barskih predstav. Pravi razcvet je dosegel v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s popularizacijo etno glasbe in spajanja vzhodnih ter zahodnih kultur.  Tudi v Slovenijo je prišel tako, vendar precej kasneje, kot sestavni del široke ponudbe različnih plesnih šol in  delavnic plesne rekreacije.

Doslej so trboveljske eksotične plesalke svoje čare pokazale že v mnogih slovenskih krajih, na sejmih, prireditvah in raznovrstnih dogodkih. Povsod so sprejete z odprtimi rokami. Sodelovale in plesale so z Jasno Kuljaj in Matjažem Javšnikom, poseben užitek pa so nastopi v domačem kraju.

Sobotni nastop navdušil publiko

Sobotna predstava Karavana Al Sapih je bila pisana na kožo publiki, Skupine in solistke  so se predstavile  s plesi, prijetnimi za oko in za sprostitev. Pa tudi srečanje po prestavi z gledalci, prijatelji in znanci je doprineslo k prijetnemu večeru. Če ste jih zamudili, je priložnost, da jih spoznate na krajšem nastopu v soboto ob podelitvi Zlate vrtnice Turističnega društva Trbovlje, v petek ob 17. uri.

Avtor: Aleš Leko Gulič

Foto: Andrej Uduč

Včerajšnji dan je za policiste in pripadnike gasilskih vrst potekal v znamenju iskanja pogrešane osebe, vendar na žalost iskalne akcije niso bile uspešne. Policija še vedno išče 59-letno Ano Brvar iz Čemšenika.

Poleg iskanja in rednih delovnih nalog so v zadnjih 24 urah zagorski policisti obravnavali prijavo kršitve cestno prometnih predpisov pri nepravilnem prehitevanju in prometno nesrečo z materialno škodo.

Po prvi neuspeli prodaji, se naselje na Rabu in samski dom v Trbovljah prodajata ločeno. Rudnik je na Rabu že davnega leta 1959 postavil počitniško naselje z osmimi paviljoni in vilo Kaldano. Nad enim najlepših zalivov na otoku, zalivom sv. Evfemije so turiste sprva vozili tja z rudniškimi avtobusi ali pa so pripotovali z vlakom.

Od prodaje naselja na Rabu so si v RTH-ju obetali največ

Rudnik se je rešil prisilne poravnave, saj so banke upnice prikimale pripravljenemu načrtu finančnega prestrukturiranja. Načrt vključuje tudi prodajo družbe M&P, lastnice naselja na Rabu in trboveljskega samskega doma. Prvi poskus prodaje družbe ni uspel. Direktor Bojan Jelen je pojasnil, da so prodajo poslovnega deleža M&P ustavili in bodo družbo prodali po delih.

Kupce zanima tudi samski dom v Trbovljah s 40 apartmaji

Naprodaj je tudi dobrih 25 let star samski dom, ki ima 40 dvoposteljnih apartmajev s sanitarijami in ni klasičen samski dom iz starejšega obdobja, je poudaril Jelen. Dom je bil v poletnih mesecih poln in interesente za nakup, kot pravi Jelen, imajo. Pod isto družbo pa spada tudi naselje na Rabu, in, ker so potencialni kupci za turistično naselje in samski dom različni, bodo nepremičnini prodajali ločeno.

Naselje je dotrajano, znesek pa je bil za dosedanje potencialne kupce, po poročanju Dela, previsok. Danes še direktor M&P Darko Planinc je povedal, da so nujna vzdrževalna dela na Rabu sicer opravljali, že vrsto let pa se v infrastrukturo ni vlagalo.

Družina Kogej – Debelić je v minuli sezoni objekt vzela v najem in z 40.000 evri vložka komaj dosegla tehnične pogoje in s tem dovoljenje za obratovanje. Uspeli so doseči 70 do 80 odstotno zasedenost ter pokriti stroške najema, a kljub temu naj bi z objektom imeli izgubo in najem jih menda ne zanima več. Družina izhaja iz Trbovelj, vendar so se po osamosvojitvi preselili na Rab in se začeli ukvarjati s turizmom in gostinstvom. Nado Debelić Kogej smo poklicali, a v času razpisa ne želi komentirati ne samega stanja objekta, ne prodaje.

Potrebna je celovita prenova turistične infrastrukture, težave tudi s plazovi

Kalkulacije za novega lastnika niso najboljše. Potreben je visok vložek, zaslužek pa le iz naslova 36 sob, ki so polno zasedene le en poletni mesec v letu. Na otoku je letos letoval tudi Peter, ki si je naselje ogledal. Čudovita lokacija, a dotrajana nepremičnina, je dejal. Urediti bi bilo potrebno okolico, saj zemlja drsi, smo še izvedeli, vprašanje pa je, kakšna je notranjost, saj Peter ni dopustoval pri Debelićih, ampak je tja le odšel na 'ogled'.

Knjigovodsko vrednost družbe M&P ocenjujejo na 900.000 evrov, RTH je lastnica 92,69 odstotkov, ostali trije, ki so se prav tako strinjali s prodajo pa so: družba Agilitas s 5,36-odstotnim deležem, ki naj bi se, po neuradnih informacijah zanimala za odkup turistične infrastrukture ter trboveljski družbi Eimd in Spekter projekt, ki imata skupaj slaba dva odstotka.

Menjava direktorja M&P

Družba M&P se je preživljala z najemom iz že omenjenih nepremičnin, kar pomeni, da ob prodaji le teh, izgubijo tudi bolj kot ne vse prihodke in podjetje postane samo sebi namen. Prijavljeno dejavnost pranja tekstilnih izdelkov so opravljali namreč zgolj za lastne potrebe (samski dom). Manjši prihodek v družbo je prinašal še Perkmandeljčev pohod po Rudniku, za katerega je vsako leto veliko zanimanja, je pojasnil Darko Planinc, direktor v odhajanju. Ogled rudnika za skupine, bo mogoč tudi ob prodaji družbe, je dejal Planinc, če bo le interes, da v lokalnem okolju nekdo to prevzame.

Na mesto direktorja družbe M&P prihaja novo vodstvo in Planinc le še čaka na primopredajo poslov. Kdo bo novi direktor se bo izvedelo jutri, je obljubil Bojan Jelen, saj menda ravno potekajo pogovori o tej temi.

Rudnik je prejšnji teden objavil javno zbiranje ponudb za naselje na Rabu in samski dom v Trbovljah.

Foto: Facebook

Zasavci bodo ponovno združili moči in pomagali. V decembru se pridružujejo sedaj že dobro poznani dobrodelni akciji Anina zvezdica.

Cilj projekta je zbrati čim več hrane z daljšim rokom uporabe ter socialno ogroženim družinam iz Zasavja vsaj malo polepšati praznične dni.

V Zasavju se je vse začelo s telefonskim klicem

Fundacijo Anina zvezdica je ustanovila Ana Lukner, katere največja želja je pomagati ljudem. V Zasavju se je vse začelo s telefonskim klicem:  ''Ana, mi bi radi pomagali!'' Stavek, ki je bil povod za prvo lokalno podružnico Anine zvezdice in mnoga prijateljstva, ki so se stkala skozi leta. Že prvo akcijo so zbrali ogromno hrane za socialno ogrožene družine.

Letošnja božično akcijo obeležuje že sedmo sodelovanje Zasavcev in Anine zvezdice, skupaj pa so podarili že skoraj 15 ton hrane družinam, ki jim primanjkuje osnovnih potrebščin za življenje.

Glavna zbirna mesta (do 24.12.2014)

Trbovlje

KDAJ? Vsako sredo med 17.00 in 18.00

KJE? Dom svobode

Hrastnik

KDAJ? Vsak četrtek med 17.00 in 18.00

KJE? Mladinski center Hrastnik

Zagorje

KDAJ? Vsak petek med 16.30 in 17.30

KJE? Bivši vrtec Jurček

Hrano lahko prispevate tudi v vseh trgovinah Spar.

Postopek prijave za prevzem paketa

Družinice in posamezniki, ki potrebujete pomoč, pišite na zasavje@aninazvezdica.si. Napišite sledeče podatke: ime in priimek, naslov, telefon, št. družinskih članov in na katerem centru za socialno delo ste prijavljeni (če ste prijavljeni na CSD). Vaši podatki bodo ostali povsem anonimni.

Veliko družin, ki bi nujno potrebovalo pomoč, nima razkošja interneta, zato prosimo, razširite glas in jim ponudite pomoč pri prijavi. Če se bo le dalo, bomo pomagali vsem.

Avtor: Anina zvezdica Zasavje

Steklarna Hrastnik, Lafarge Cement, IGM Zagorje in Radeče Papir Nova so se poleg drugih slovenskih podjetij podpisali na peticijo Gospodarske zbornice Slovenije namenjeno premierju in trem pristojnim ministrom.

Vlada bi dodatno obremenila podjetja z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov in drugih energetsko intenzivnih podjetij

Podpisniki od premierja Mira Cerarja ter od ministrov za finance in za gospodarstvo Dušana Mramorja, za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter za okolje in prostor Irene Majcen zahtevajo, da se vse predvidene dodatne obremenitve energentov, ki naj bi jih s prihodnjim letom dobila podjetja z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov, nemudoma umaknejo iz potekajočih postopkov.

Takšne dajatve bi za slovensko gospodarsko pomenile 30 milijonov evrov dodatnih obremenitev, poudarjajo na GZS, ob tem pa naj bi imeli še višje prispevke za učinkovito rabo energijo in obnovljive vire energije.

Po mnenju podpisnikov delovanje vlade redno ogroža delovna mesta, plače zaposlenih, dele proizvodnje in celotna podjetja

Pod peticijo se je podpisalo 30 podjetij ter 11 panožnih in podjetniških sindikatov.

Ti so med drugim spomnili, da industrijski izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji danes predstavljajo 14 odstotkov vseh. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se zmanjšali za polovico, medtem ko je na primer promet svoj delež izpustov CO2 v tem času povečal za 200 odstotkov. Vsa našteta podjetja pa so v izboljšanje energetske učinkovitosti vložila milijone evrov, so izpostavili.

'Vlada vztraja na več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, kar ogroža številna delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitorje stran od Slovenije, spodbuja investitorje, da preselijo proizvodnjo iz Slovenije v tujino, in celo ogroža obstoj nekaterih tovarn,' so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije.

Uvedba dodatne okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 bi poleg vključenosti podjetij v shemo sistema trgovanja z izpusti po njihovem pomenila dodatno obdavčitev iste zadeve in skupine podjetij, kar je unikum v EU. Ob tem priznavajo, da so cene energentov v Sloveniji in v EU zgodovinsko nizke, razen pri zemeljskem plinu, kjer so v Sloveniji v povprečju višje kot povprečje EU, a poudarjajo, da so se obdavčitve energentov v Sloveniji od leta 2010 enormno zvišale.

vir: STA, GZS