KOLUMNA
Način, na katerega se nas oblast loteva s svojimi ukrepi, zame ne pomeni drugega kot vojno napoved lastnemu ljudstvu. Nočem niti pomisliti, kam nas bo pripeljalo nonšalantno vsiljevanje varčevanja. Ampak vse z dobrimi nameni-ravno pred tem socialnim opustošenjem, ki ga povzročajo, nas hočejo rešiti. Modra izvoljena prva bojna linija vojščakov mednarodnih finančnih institucij verjetno ne dojame, da je najbolje, kar lahko stori to, da nas reši pred njimi samimi.
18.000 dodatnih ljudi letos vštetih v statistiko socialne izključenosti in tveganja revščine
Ker smo na medletni ravni končno dosegli 3,2 odstotno gospodarsko rast, mi ni jasno, kaj počne 18.000 dodatnih ljudi letos vštetih v statistiko socialne izključenosti in tveganja revščine. Podobno se bo verjetno spraševal približek 5000 ljudi januarja na zavodu, ker ne bodo mogli podaljšati pogodbe iz javnih del.
Oblast bo to reševala s svojo briljantno logiko-brezposelnost bomo zmanjšali, če bodo podjetja konkurenčna. Da bodo podjetja konkurenčna, je potrebno znižati stroške dela in s tem odstraniti ovire prostemu pretoku kapitala-zagotoviti še prožnejšo delovno zakonodajo. Prožna zakonodaja na trgu dela je pomemben dejavnik gospodarske rasti namreč, ta pa je nujna za zagotavljanje družbene blaginje. Te potemtakem seveda ni brez revnih zaposlenih, prekercev in brezposelnih, ker le takšni (ne)delovni pogoji lahko zagotovijo družbeno blaginjo, ki je seveda prestavljena nekam v nedefinirano prihodnost-ko bomo zopet dosegli gospodarsko rast. Kot mačka, ki lovi svoj rep. Vsi, ki se najdete v zgoraj naštetih delovnih (ne)razmerjih vlogah panike, delate za skupno dobro, katerega sadovi vam pač nikoli ne bodo dosegljivi. To je paradoks brez primere.
Že več kot 22-odstotna brezposelnost v Zasavju
Za že tako socialno degradirano regijo, kot je Zasavje, ki ima mimogrede najstarejše prebivalstvo v državi, to ni nič manj kot dodatna katastrofa. Od miloščine interventnega zakona smo od 19 odstotne brezposelnosti, na katero se zakon sklicuje, krepko zakorakali čez 22. odstotek. Vmes se je zgodila Svea, dogaja se RTH in TET. Rast brezposelnosti je sicer logična, ampak razvojna podpora Zasavju ni storila ničesar.
Interventni zakon je spisan za podjetja, ki so ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, kar pomeni, da deluje na zgoraj omenjeno logiko. Odpadejo zadruge, čeprav bi lahko zaposlile in kar je najpomembneje, uravnotežile dohodke in pravice, ki izhajajo iz dela. Medtem se raje spodbuja odpiranje s.p.-jev, ki so postali mučilno orodje vseh, ki se znajdejo v vrtincu tržnih razmer.
Nič nimam proti spodbujanju gospodarstva v regiji, ki bo slonel na celostnem vpogledu v družbeno-gospodarske razmere. Obstoječi modeli ne funkcionirajo. Kdo bo v Zasavju podprl razvoj alternativnih modelov družbene ekonomije? Kdo bo spodbujal razvoj družbeno odgovorne in predvsem decentralizirane demokratične ekonomije? Kaj ali kdo bo torej podprl zadružništvo, centre za proučevanje in testiranje celostnih alternativnih družbeno-ekonomskih modelov? Ustvarjalni potencial leži, čaka in umira v vseh brezposelnih, ki jih je že danes nekaj čez tri tisoč.
Zakaj se ne podpre prizadevanj civilnih pobud, na primer Menjalnega kroga LETS Zasavja, društvenih pobud, skupin in posameznikov z nekaj vesti?
Morda je čas, da se pobude in družbeno ozaveščene aktivnosti neformalno organiziranih skupin sprejmejo in potrdijo kot kredibilne entitete razvoja Zasavja in se na njihova prizadevanja preneha gledati kot na prostovoljsko igračkanje.
Tik preden bo Zasavje postalo privlačna Panevropska regija, kot jo je predvidel program interventnega zakona, dežela sobotnih piknikov in ringlšpilov, se bomo verjetno zbudili s hudim mačkom. Čas je za radikalne reze. In najhuje, kar lahko storimo je, da brez vprašanj sprejmemo definicije ekonomske situacije in ustaljene poglede na rešitev te fiktivne gospodarske krize. Ti lobiji kapitala za nas niso storili ničesar. In ker je rast slovenskega BDP-ja odvisna predvsem od izvoza, predlagam da izvozimo slovenske neoliberalne ekonomiste. Lahko jih 'štircnemo' pred prostore ECB-ja. Z njimi se dobro razumejo.
Kolumno piše: Snaša Klančar
Kolumna izraža mnenje in videnje avtorja, ki je v zakonskih mejah pri pisanju kolumne svoboden. Kolumna ne odraža mnenja uredništva.
