Steklarna Hrastnik, Lafarge Cement, IGM Zagorje in Radeče Papir Nova so se poleg drugih slovenskih podjetij podpisali na peticijo Gospodarske zbornice Slovenije namenjeno premierju in trem pristojnim ministrom.
Vlada bi dodatno obremenila podjetja z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov in drugih energetsko intenzivnih podjetij
Podpisniki od premierja Mira Cerarja ter od ministrov za finance in za gospodarstvo Dušana Mramorja, za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter za okolje in prostor Irene Majcen zahtevajo, da se vse predvidene dodatne obremenitve energentov, ki naj bi jih s prihodnjim letom dobila podjetja z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov, nemudoma umaknejo iz potekajočih postopkov.
Takšne dajatve bi za slovensko gospodarsko pomenile 30 milijonov evrov dodatnih obremenitev, poudarjajo na GZS, ob tem pa naj bi imeli še višje prispevke za učinkovito rabo energijo in obnovljive vire energije.
Po mnenju podpisnikov delovanje vlade redno ogroža delovna mesta, plače zaposlenih, dele proizvodnje in celotna podjetja
Pod peticijo se je podpisalo 30 podjetij ter 11 panožnih in podjetniških sindikatov.
Ti so med drugim spomnili, da industrijski izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji danes predstavljajo 14 odstotkov vseh. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se zmanjšali za polovico, medtem ko je na primer promet svoj delež izpustov CO2 v tem času povečal za 200 odstotkov. Vsa našteta podjetja pa so v izboljšanje energetske učinkovitosti vložila milijone evrov, so izpostavili.
'Vlada vztraja na več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, kar ogroža številna delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitorje stran od Slovenije, spodbuja investitorje, da preselijo proizvodnjo iz Slovenije v tujino, in celo ogroža obstoj nekaterih tovarn,' so zapisali na Gospodarski zbornici Slovenije.
Uvedba dodatne okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 bi poleg vključenosti podjetij v shemo sistema trgovanja z izpusti po njihovem pomenila dodatno obdavčitev iste zadeve in skupine podjetij, kar je unikum v EU. Ob tem priznavajo, da so cene energentov v Sloveniji in v EU zgodovinsko nizke, razen pri zemeljskem plinu, kjer so v Sloveniji v povprečju višje kot povprečje EU, a poudarjajo, da so se obdavčitve energentov v Sloveniji od leta 2010 enormno zvišale.
vir: STA, GZS
